Franja

Zadetki iskanja

  • gízdavo adv. in modo azzimato, con ricercatezza; šalj. (oblečen) in ghingheri;
    gizdavo se obleči impennacchiarsi
  • hláče (hláč) f pl.

    1. obl. calzoni, pantaloni:
    nositi, obleči, sleči, strgati hlače portare, mettere, togliersi, stracciarsi i calzoni
    irhaste, platnene hlače calzoni di cuoio, di tela
    hlače do kolen calzoni alla zuava
    jahalne, smučarske hlače calzoni da equitazione, da sci
    dolge hlače calzoni lunghi
    kratke hlače calzoni corti, calzoncini, shorts
    spodnje hlače mutande
    hlače na zvonec calzoni a campana, a zampa d'elefante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hlače se mu tresejo, srce mu je v hlačah, podelal se je v hlače se l'è fatta nei calzoni, se l'è fatta sotto
    guliti, trgati hlače po šolskih klopeh scaldare i banchi
    šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače accarezzare le spalle a qcn.
    šalj. v tej družini žena nosi hlače in questa casa è la moglie che comanda
    pog. pren. skočiti v hlače vestirsi in fretta e furia
    pren. koliko pa te je v hlačah?! su, fatti sotto, se hai coraggio

    2. teh. tubo a Y
  • ignudo

    A) agg. nag, gol; neporasel, goličav:
    coi piedi ignudi bos
    terra ignuda neporasel svet, goličava

    B) m (f -da) knjižno nagec, nagica:
    vestire gli ignudi obleči gole
  • iride f

    1. mavrica:
    vestirsi dell'iride šport publ. obleči mavrično majico

    2. anat. šarenica, iris

    3. bot. (giaggiolo) perunika (Iris)

    4. zool. veliki izpreminjevalček (Apatura iris)
  • maglia f

    1. zanka, petlja; člen (verige):
    gli manca una maglia pren. kolesce mu manjka v glavi
    rete a maglie fitte rib. gosto pletena mreža
    cadere nelle maglie di un intrigo pren. biti žrtev spletke

    2. majica:
    maglia di lana, di cotone volnena, bombažna majica
    fare la maglia, lavorare a maglia plesti
    lavoro a maglia pletenina

    3. šport majica:
    maglia azzurra modra majica (italijanskih državnih reprezentantov)
    vestire la maglia gialla, la maglia rosa obleči rumeno majico, roza majico (vodstvo na kolesarski dirki po Italiji, po Franciji)

    4.
    camicia, cotta di maglia voj. hist. železna srajca
  • nero

    A) agg.

    1. črn:
    abito nero črna obleka
    acqua nera črna, motna voda
    caffè nero črna kava
    occhiali neri črni naočniki
    oro nero črno zlato, nafta
    pane nero črni kruh
    pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
    vino nero črno (temnordeče) vino
    vomito nero med. črni izbljuvek

    2. ekst. črn, umazan:
    mani nere umazane roke
    pozzo nero greznica

    3. črn (kot znak žalovanja):
    cravatta nera črna kravata

    4. pren. črn, fašističen:
    brigate nere črne brigade
    camicia nera črnosrajčnik

    5. pren. črn, klerikalen:
    aristocrazia nera črna aristokracija

    6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
    giorni neri črni dnevi
    umorismo nero črni humor
    essere nero in volto biti mrkega obraza

    7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
    trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
    fondi neri črni fondi
    libro nero črna knjiga

    8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
    anima nera podla duša
    bestia nera strah, bavbav
    cronaca nera publ. črna kronika
    pecora nera črna ovca
    punto nero črna pika, madež, greh

    9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
    messa nera črna maša

    10. hist. črn:
    guelfo di parte nera črni gvelf

    B) m

    1. črnina, črna barva, črno:
    mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
    vestire di nero obleči se v črno

    2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
    nero animale živalsko oglje
    nero di anilina kem. anilinsko črnilo
    nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
    nero di seppia zool. sipje črnilo

    3. umet. sepija

    4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)

    5. ekst. črnec

    6. pren. fašist

    7. pren. klerikalec

    8. hist. črni (za časa italijanskih komun)

    9. agr. (fumaggine) črnoba
  • obláčiti (-im) | obléči (-em)

    A) imperf., perf.

    1. vestire, vestirsi, indossare, portare; infilare:
    obleči plašč infilare il cappotto
    obleči sodniško, odvetniško togo (postati sodnik, odvetnik) vestirsi della toga

    2. (obložiti) rivestire:
    oblačiti stene s tapetami rivestire le pareti di carta da parati

    B) obláčiti se (-im se) | obleči se (-em se) imperf., perf. refl. vestirsi, vestire:
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    obleči se v modro, v sivo vestire di blu, di grigio
    oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu vestirsi dal miglior sarto della città
    oblačiti se neokusno infagottarsi
    okusno se oblačiti saper vestire
  • obléka (-e) f

    1. abito, vestito; indumento; abbigliamento; tuta; tenuta:
    moška, ženska, otroška obleka vestito da uomo, da donna, da bambino
    poletna, zimska obleka abito estivo, invernale
    jesenska, spomladanska obleka abito di mezza stagione
    potapljaška, vesoljska obleka scafandro, muta; tuta spaziale
    plesna, večerna obleka abito da ballo, da sera
    delovna obleka tenuta da lavoro, di fatica
    nevestina obleka veste da sposa
    žalna obleka veste da lutto, lutto
    obleka za nosečnice pré-maman

    2. pren. fisionomia, aspetto, apparenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obleka visi na njem è magrissimo
    obleči civilno obleko vestire l'abito borghese; vestire, essere in borghese
    metati obleko nase, skočiti v obleko vestirsi in fretta
    biti v Adamovi, Evini obleki essere nudo, essere in costume adamitico, redko in costume evitico
    veliko dati na obleko essere molto accurati nell'abbigliamento
    PREGOVORI:
    obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
  • porpora f

    1. purpur, vijoličasto rdeča barva

    2. (škrlatno) rdeča barva:
    cielo di porpora rdeče nebo
    diventare, farsi di porpora pren. močno zardeti

    3. purpur, škrlat (tkanina, plašč):
    la porpora regia kraljevi škrlat
    la porpora cardinalizia kardinalski škrlat; ekst. kardinalska čast:
    indossare la porpora obleči purpur, biti imenovan za kardinala

    4. med. purpura
  • povŕh

    A) adv. sopra; per di più, per giunta; per soprammercato:
    vzeli so mu pretihotapljeno blago, povrh pa so ga še zaprli gli confiscarono la merce contrabbandata e per giunta lo misero in prigione
    delati bolj povrh fare qcs. sottogamba, alla carlona

    B) povrh prep. sopra, su, oltre a:
    povrh puloverja obleči suknjo sopra il pullover mettere la giacca
  • prēndere*

    A) v. tr. (pres. prēndo)

    1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
    prendere in braccio vzeti v naročje
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
    prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
    prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
    prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
    prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
    prendere di peso sunkoma dvigniti
    prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
    prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
    un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

    2. vzeti, jemati; priskrbeti si

    3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
    prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
    prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
    o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
    prendere in affitto vzeti v najem, najeti
    prendere in prestito sposoditi si
    prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
    prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

    4. vzeti, jemati; nositi s seboj

    5. peljati se (s čim):
    prendere il treno peljati se z vlakom

    6. dvigniti, iti po:
    vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

    7. ukrasti

    8. prijeti, ujeti, uloviti:
    prendere all'amo pren. ujeti na trnek
    prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
    prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
    prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

    9. ujeti, zalotiti:
    prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
    prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

    10. osvojiti, zavzeti:
    prendere d'assedio oblegati
    prendere d'assalto osvojiti v naskoku
    prendere una donna občevati z žensko

    11. pren. lotiti, lotevati se:
    fu preso dalla paura lotil se ga je strah

    12. zavzeti, zavzemati

    13. slikati, fotografirati

    14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
    prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
    prendere le misure vzeti mere

    15. pren. občevati, ravnati (s):
    prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
    prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

    16. vzeti, jemati; najemati:
    prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
    prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
    prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
    prendere a bordo vkrcati
    prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

    17. iti (po), kreniti:
    prendere la direzione giusta iti v pravo smer
    non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
    prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

    18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
    prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
    prendere un tè popiti čaj
    prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

    19. privzeti:
    prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
    prendere di dišati (po), imeti okus (po)

    20. navzeti se; biti podoben:
    un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
    prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

    21. vzeti, jemati (razumeti):
    prendere alla lettera vzeti dobesedno
    prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
    prendere in esame kaj preiskati

    22. imeti za:
    prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
    ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
    prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
    per chi mi prendi? za koga me imaš?

    23.
    prendere una decisone skleniti
    prendere un provvedimento sprejeti ukrep

    24.
    prendere la febbre dobiti vročino
    prendere il raffreddore prehladiti se

    25. dobiti jih, prejeti udarec:
    prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
    prenderle, prenderne pog. fasati jih

    26.
    prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
    prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
    prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

    27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
    prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
    prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
    prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
    prendere l'aire pognati se, kreniti
    prendere l'avvio začenjati se
    prendere alloggio stanovati
    prendere casa, domicilio nastaniti se
    prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
    prendere colore pobarvati se
    prendere il comando prevzeti poveljstvo
    prendere consiglio posvetovati se
    prendere commiato posloviti se
    prendere fiato oddahniti si, priti do sape
    prendere forza okrepiti se
    prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
    prendere la fuga pobegniti
    prendere impegno, un impegno obvezati se
    prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
    prendere terra pristati
    prendere il lutto črno se obleči
    prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
    prendere la mossa začeti
    prendere nota zabeležiti
    prendere origine izvirati, začeti se
    prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
    prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
    prendere possesso di lastiti si
    prendere posto sesti
    prendere atto vzeti, jemati na znanje
    prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
    prendere la rincorsa vzeti zalet
    prendere sonno zaspati
    prendere tempo odlašati; obotavljati se
    prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
    prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
    prendere paura ustrašiti se
    prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
    prendere una sbornia napiti se
    prendere vigore okrepiti, ojačati se
    prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
    prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
    prendere il volo odleteti (tudi pren.);
    prendere forma izoblikovati se
    prendere un bagno okopati se
    prendere il sole sončiti se

    28.
    prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
    prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
    prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

    29.
    prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
    non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
    prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
    prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
    non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. intr.

    1. zaviti (v), kreniti (na):
    prendere a destra zaviti na desno
    prendere per i campi kreniti po njivah

    2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
    prendere a narrare začeti pripovedovati

    3. prijeti se, pognati korenine

    4. zagoreti

    5. prijeti se (lepilo ipd.)

    6. pog.
    che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

    C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

    1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

    2. spreti se; stepsti se:
    prendersi a parole skregati se
    prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

    3.
    prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

    4.
    prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
    prendersi in antipatia postati si zoprn
  • súknja (-e) f obl. giubba; cappotto:
    salonska suknja marsina
    star. obleči belo suknjo andare militare
    nositi vojaško suknjo fare il militare
    črna suknja talare; ekst. prete
  • svečáno adv. solennemente:
    svečano pogrniti mizo imbandire la tavola
    svečano priseči giurare solennemente; knjiž. fare sacramento
    svečano se obleči pararsi
  • svéž (-a -e) adj.

    1. fresco:
    svež kruh pane fresco
    sveža hrana cibi freschi
    sveža jajca uova fresche
    sveže ribe pesce fresco

    2. pren. fresco, recente, caldo:
    sveže novice notizie recenti, calde

    3. pren. fresco, nuovo:
    sveže misli, pobude pensieri, iniziative nuove

    4. (hladen) fresco, freddo:
    svež veter vento freddo
    sveža jutra mattinate fresche

    5. (nerabljen, opran, čist) fresco, pulito:
    dovajati svež zrak portare aria fresca
    obleči sveže perilo mettersi (addosso) biancheria pulita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spomin na dogodek je še svež il ricordo dell'avvenimento è ancora fresco, non è andato smarrito
    svež sir, sveža salama formaggio, salame fresco
    ekst. sveža novica primizie
  • škrlát (-a) m (barva, tkanina) porpora; knjiž. ostro, (colore) scarlatto:
    (v obraz) rdeč kot škrlat rosso acceso (in faccia)
    obleči škrlat indossare la porpora (cardinalizia)
  • tôplo adv. caldamente, calorosamente; caldo;
    toplo se obleči vestire abiti caldi, vestisi bene
    v sobi je toplo nella stanza fa caldo
    toplo priporočiti raccomandare caldamente
  • uniforme

    A) agg.

    1. enoten, istoličen; uniformen

    2. enakomeren:
    moto uniforme enakomerno gibanje

    3. mat. homogen:
    funzione uniforme homogena funkcija

    4. pren. enoličen:
    vita uniforme enolično življenje

    B) f

    1. voj. uniforma; delovna obleka:
    alta, grande uniforme paradna uniforma
    uniforme da combattimento bojna obleka
    uniforme di fatica delovna obleka
    indossare l'uniforme pren. obleči uniformo, stopiti v vojsko, začeti vojaško kariero

    2. ekst. uniforma
  • vojáški (-a -o) adj. militare; del soldato:
    vojaška uniforma uniforme del soldato, militare
    vojaško pokopališče cimitero di guerra
    vojaška parada parata (militare)
    vojaška prisega giuramento del soldato
    vojaška akademija, šola accademia, scuola militare
    vojaška diktatura dittatura militare
    vojaški begunec disertore; imboscato
    vojaški sluga attendente
    vojaška knjižica libretto militare
    pren. obleči, sleči vojaško suknjo andare soldato, andare in congedo
    vojaška čepica cheppì; bustina
    žarg. vojaška disciplina naia
    vojaška godba na pihala fanfara
    vojaška oseba militare
    vojaška obveznost servizio di leva
    vojaška pošta posta militare
    vojaške operacije operazioni militari
    vojaške vaje esercitazioni
    hist. vojaški branjevec vivandiere
    vojaški konvoj carreggio
    vojaški plašč pastrano
    vojaški prepečenec pane di munizione
    vojaški puč, udar golpe, pronunciamento
    vojaški vlak tradotta
    vojaški vpoklicanec richiamato
    vojaško okrožje distretto militare
    vojaško sodišče tribunale militare
    vojaško vežbališče piazza d'armi
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina