Franja

Zadetki iskanja

  • priučeváti (-újem) | priučíti (-ím)

    A) imperf., perf. addestrare, insegnare:
    priučiti koga obrti insegnare un'arte a qcn.

    B) priučeváti se (-újem se) | priučíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. imparare, apprendere

    2. abituarsi:
    priučiti se navadam kraja abituarsi alle usanze di un luogo
  • tōgliere*

    A) v. tr. (pres. tōlgo)

    1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
    togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
    togliere un divieto odpraviti prepoved
    togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
    togliersi la fame nasititi se, odteščati se
    togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
    togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
    togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
    togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
    togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
    togliere qcn. dal mondo umoriti koga
    togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
    togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
    togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
    togliere via odstraniti, zbrisati
    togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho

    2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
    togliere l'onore onečastiti
    togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
    togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
    togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
    togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
    togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
    togliersi la vita vzeti si življenje

    3. odšteti; odvzeti del

    4. rešiti, reševati:
    togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije

    5. pog. kupiti, kupovati

    B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
    togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
    togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja
  • unità f

    1. enotnost:
    unità e molteplicità enotnost in mnogoterost
    unità di tempo, di luogo e di azione gled. enotnost časa, kraja in prostora

    2. ekst. enotnost; združitev, zedinjenje:
    lottare per l'unità nazionale boriti se za nacionalno združitev:
    Unità d'Italia hist. Zedinjenje Italije

    3. enotnost, složnost, enakost; sorodnost:
    unità di vedute e di propositi enakost pogledov in ciljev

    4. enota:
    unità didattica šol. učna enota
    il comune è l'unità amministrativa fondamentale občina je osnovna upravna enota
    unità sanitaria locale zdravstveni dom; mestna ambulanta

    5. mat. število ena

    6. fiz. enota:
    unità astronomica astronomska enota
    unità derivata izpeljana merska enota
    unità fondamentale osnovna enota
    unità di misura merska enota

    7. farm.
    unità di insulina, di penicillina enota insulina, penicilina

    8. agr.
    unità foraggiera krmna enota

    9. ekon.
    unità di consumo potrošniška enota
    unità monetaria denarna enota
    unità di prezzo enotna cena

    10. urban.
    unità d'abitazione stanovanjska enota

    11. voj. enota:
    unità aerotrasportata, corazzata, meccanizzata, motorizzata zračnotransportna, oklepna, mehanizirana, motorizirana enota
    unità complessa, elementare sestavljena, osnovna enota

    12. med. enota; oddelek:
    unità neonatale porodni oddelek

    13. aero, navt. letalo, ladja:
    unità da caccia, da ricognizione lovsko, izvidniško letalo

    14. inform. procesna enota:
    unità centrale, periferica centralna, periferna procesna enota
  • usanza f

    1. navada, običaj, šega:
    l'usanza dell'albero di Natale šega božične jelke

    2. navada, način; uzanca:
    all'usanza po:
    cucinare all'usanza cinese kuhati po kitajsko, na kitajski način
    attenersi alle usanze del paese držati se navad nekega kraja
    PREGOVORI: paese che vai usanza che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
  • vótel (-tla -o) adj.

    1. cavo, vuoto, incavato:
    rastlina z votlim steblom pianta con fusto cavo

    2. profondo, cavernoso:
    votel glas voce cavernosa

    3. pren. vuoto vacuo

    4. pren. infondato, indeterminato:
    votel strah una paura infondata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gledati z votlimi očmi guardare con occhi vuoti
    votle mere misure di capacità
    bot. votli petelinček coridale (Corydalis cava)
    grad. votli tlakovec tavella
    votli zidak forato; pignatta
    votlo steklo vetro soffiato
    PREGOVORI:
    strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni la paura è fatta di niente
  • zmrcváriti (-im) perf.

    1. lacerare, dilaniare, straziare:
    volkovi so zmrcvarili ovce i lupi dilaniarono le pecore

    2. (uničiti) sciupare; danneggiare; distruggere

    3. (pokvariti; popačiti) strapazzare; storpiare:
    zmrcvariti članek strapazzare l'articolo
    zmrcvariti ime kraja storpiare il toponimo