Franja

Zadetki iskanja

  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • mój (-a -e)

    A) adj.

    1. mio:
    moja hiša la mia casa
    moje mnenje il mio parere
    moja domovina la mia patria
    moj nasvet il mio consiglio
    pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

    2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
    moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

    3. (izraža čustven odnos) mio:
    sin moj figlio mio
    moj gospod mio signore

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
    pri moji duši in fede mia
    moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
    v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ali si kaj moj? mi vuoi bene?
    on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
    otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

    B) moj (-a -e) m, f, n
    moj je danes v službi mio marito oggi lavora
    mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
    moja bo obveljala sarà come ho detto io
    pog. po mojem secondo me
  • napúmpati (-am) perf. pog. pompare:
    napumpati koga za denar scroccare soldi a qcn.
    vulg. napumpati dekle mettere incinta una ragazza
    napumpati koga istigare qcn.
  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • nepreskrbljèn (-êna -o) adj. sprovvisto, senza mezzi; malprovveduto:
    nepreskrbljeno dekle ragazza non collocata
  • nêsti (nêsem)

    A) imperf. ➞ nositi

    1. portare:
    nesti kovček portare la valigia
    nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
    nesti denar na banko portare i soldi in banca
    veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
    nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
    nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
    top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

    2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
    kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
    ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

    3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
    gostilna dobro nese l'osteria rende bene

    4. (izločati jajca) fare le uova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
    leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
    noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
    šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
    teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
    kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
    jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
    nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
    nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
    nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
    kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
    pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
    nesti na nosilih barellare

    B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

    1. incedere

    2. muoversi, spostarsi

    3. diffondersi, spargersi
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • oboževálec (-lca) | -lka (-e) m, f ammiratore (-trice); adoratore (-trice); fan; šalj. spasimante:
    dekle ima veliko oboževalcev la ragazza ha molti spasimanti
  • obsedéti (-ím) perf.

    1. restar seduto

    2. restare;
    dekle je obsedelo la ragazza è rimasta zitella
    pren. obsedeti med dvema stoloma tenere un piede in due scarpe, in due staffe
  • odlíčen (-čna -o) adj.

    1. eccellente, perfetto; squisito; extra; scelto; pregiato; prelibato:
    odličen kuhar un cuoco eccellente
    odlična hrana cibo squisito, prelibato

    2. ottimo, abbondante:
    odlična kupčija ottimo affare

    3. magnifico; bellissimo

    4. rinomato; garbato; di riguardo, buono:
    odlična vina vini rinomati
    mož odličnega vedenja un signore garbatissimo
    soba za odlične goste stanza per ospiti di riguardo
    dekle iz odlične družine una ragazza di buona famiglia

    5. šol. lodevole (voto)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekst., šalj. odličen pevec ugola d'oro
    šport. odlična tekma partitona
    ekst. odlično vino nettare
  • pól adv.

    A)

    1. mezzo; metà; semi-:
    pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
    pol ure hoda mezz'ora di cammino
    prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
    vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
    na pol porušen semidistrutto

    2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
    dekle in pol un fiore di ragazza
    možak in pol un vero galantuomo
    pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
    študirati pol večnosti studiare un'eternità
    ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco

    3.
    iti na pol spaccarsi in due
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
    poslušati samo na pol ušesa essere disattento
    voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
    dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue

    B) pól f inv. mezzo:
    ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
    pet minut do pol devetih le otto e venticinque
  • pomlád (-i) f

    1. primavera

    2. pren. (mladost) primavera

    3. polit.
    Praška pomlad primavera praghese, di Praga

    4. (leto) primavera:
    dekle z osemnajstimi pomladmi una fanciulla di diciotto primavere, diciottenne
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
  • ponudíti (-im) | ponújati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. offrire; porgere:
    ponuditi cigareto offrire una sigaretta
    ponujati blago offrire la merce
    pren. ponujati priložnost porgere l'occasione, il destro
    med. ponuditi (zdravstveno) pomoč prestare a qcn. le cure del caso
    ponuditi pijačo offrire, pagare da bere

    2. proporre, presentare:
    ponuditi odpoved presentare le dimissioni
    ponujati nagrado za atentatorjevo glavo offrire un premio, una taglia per la testa dell'attentatore
    ponujati komu roko, zakon fare una proposta di matrimonio a qcn.

    B) ponudíti se (-im se) | ponújati se (-am se) perf., imperf., refl. offrirsi:
    mislim, da se je dekle ponujalo penso che la ragazza si offrisse
    ponudil se je da gre namesto mene si offrì di andare in vece mia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dež, sneg se ponuja si mette a piovere, a nevicare
    pren. ponujale so se mu črne misli lo turbavano brutti pensieri
  • poosébljen (-a -o) adj. personificato, impersonato; fatto persona:
    dekle je bilo poosebljena ljubkost la fanciulla era la grazia in persona
    vnuk je poosebljeni ded il nipote è il nonno in persona, in carne e ossa, il nonno sputato
    deček je poosebljeni Buda il fanciullo è l'incarnazione di Budda
  • popolano

    A) agg. ljudski, iz ljudstva:
    ragazza popolana dekle iz ljudstva
    saggezza popolana ljudska modrost

    B) m (f -na) pripadnik (-ica) ljudstva
  • postáren (-rna -o) adj. anziano, attempato, vecchiotto, stantio, stagionato:
    postarno dekle zitella stantia
  • pozív (-a) m

    1. voj. chiamata:
    mobilizacijski poziv chiamata alle armi
    poziv na nabor leva; cartolina precetto

    2. chiamata; chiama, appello; invito:
    telefonski poziv chiamata telefonica
    poziv k sodelovanju appello, invito alla collaborazione

    3. incitamento:
    poziv k uporu, na boj incitamento alla rivolta, a combattere

    4. jur.
    poziv na sodišče citazione; mandato di comparizione
    dekle na poziv ragazza squillo
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • pred prep.

    I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)

    1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
    stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
    položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
    pred zoro innanzi l'alba

    2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
    postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole

    II. (z orodnikom)

    1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
    čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
    stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
    pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia

    2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
    zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania

    3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
    vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
    pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami

    4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
    Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
    zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava

    5. (izraža pričakovano) davanti a:
    lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te

    6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
    zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
    skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
    imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
    avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
    pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
    biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
    pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
    ekst. pred očmi sottocchio
    imeti pred očmi avere sottocchio
    pred smrtjo in extremis
    ure pred svitom ore antelucane
  • prenapáčen (-čna -o) adj. pren. (z nikalnico izraža precejšnjo mero pozitivnih lastnosti)
    dekle ni prenapačno la ragazza non è (mica) male