Franja

Zadetki iskanja

  • žaréti (-ím) imperf.

    1. raggiare, splendere; dardeggiare; brillare:
    sonce žari il sole brilla

    2. ardere, bruciare:
    bolnik je ves žarel il malato letteralmente ardeva

    3. illuminarsi, splendere, risplendere:
    žareti od sreče, od veselja illuminarsi dalla felicità, dalla gioia

    4. (odražati se v živih barvah; odbijati svetlobo) ardere; sfavillare, risplendere, luccicare:
    gozd je žarel v jesenskih barvah il bosco ardeva nei colori autunnali
    morje je žarelo v luninem svitu il mare sfavillava alla luce della luna

    5. (kazati se v veliki meri) risplendere:
    iz njenih oči je žarelo upanje nei suoi occhi risplendeva la speranza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rana žari la ferita duole
    njegovo ime je začelo žareti il suo nome stava acquistando fama
    žareti od samega zlata essere carico di oro, di gioielli
    pren. žareti v sijaju mladostne lepote risplendere nella pienezza della grazia giovanile
    žareti v soncu (pobočja) bagnarsi nel sole (del pendio)
  • žárnica (-e) f elektr. lampadina; lampada elettrica, a incandescenza:
    žarnica sveti, ugasne la lampadina arde, si spegne
    žarnica je pregorela la lampadina è bruciata
    odviti, razbiti, zamenjati žarnico svitare, rompere, sostituire la lampadina
    avtomobilska, baterijska žarnica lampadina per automobili, da batteria
    vznožek žarnice attacco della lampadina
    stovatna žarnica lampadina da cento W, da cento candele
    infrardeča, ultravijolična žarnica lampada a raggi infrarossi, ultravioletti
    fluorescentna žarnica lampada, tubo fluorescente
    teh. kontrolna, opozorilna žarnica lampada spia
    jodova, natrijeva žarnica lampada allo iodio, al sodio
  • ždéti (ždím) imperf.

    1. pren. stare rannicchiato, covare

    2. essere nel dormiveglia

    3. stare, trovarsi:
    ves dan ždi v sobi se ne sta rinchiuso nella stanza tutto il giorno

    4. (biti rahlo viden) disegnarsi, trasparire:
    v njegovem glasu je ždela naveličanost dalla sua voce traspariva la noia
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • žehtéti (-ím) imperf.

    1. emanare, irradiare calore; riscaldarsi

    2. pren. (biti razgret) bruciare, scottare:
    čelo mu žehti la fronte gli brucia (dalla febbre)

    3. pren. scoppiare, schiattare; essere sconvolto:
    žehteti od jeze scoppiare dalla rabbia
    žehteti od ljubezni, od poželenja essere sconvolto dall'amore, dal desiderio
  • žéja (-e) f

    1. sete:
    občutiti žejo provare, aver sete
    potešiti, potolažiti, pregnati žejo calmare la sete, dissetarsi
    umirati od žeje morire di sete

    2. pren. sete, brama:
    žeja po maščevanju sete di vendetta
  • želéti (-ím)

    A) imperf.

    1. augurare; auspicare:
    želeti komu dobro, srečo augurare a qcn. il bene, la felicità
    želeti srečno pot augurare buon viaggio
    želeti lahko noč augurare, dare la buona notte

    2. desiderare, volere:
    želite prosim? il signore, la signora desidera?
    gost želi sobo v prvem nadstropju l'ospite vuole una camera al primo piano

    B) želéti si (-ím si) imperf. refl.

    1. desiderare; (močno si želeti) bramare, ambire:
    želeti si malo počitka, miru desiderare un po' di riposo, di quiete

    2. desiderare, concupire qcn.
  • žêlja (-e) f desiderio, fantasia, voglia, piacimento, richiesta:
    imeti, pokazati željo avere, manifestare un desiderio
    želja po maščevanju desiderio di vendetta
    pren. pobožna želja pio desiderio
    po želji conforme a desiderio; a piacimento; a richiesta
    ustreči želji po cavarsi, levarsi la voglia di
    to je bila očetova zadnja želja è stato l'ultimo desiderio di papà
    njegova izrecna želja suo espresso desiderio
    jed, pijača po želji mangiare e bere a volontà
    skladba po želji pezzo, brano (musicale) a richiesta
    (kot voščilo) izražamo vam naše najboljše želje i nostri migliori auguri!
    umirati od želje, da bi ga videl morire dalla voglia di vederlo
  • želódec (-dca) m

    1. anat. stomaco:
    pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
    imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
    mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
    v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
    imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
    zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
    oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
    dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
    pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
    imeti gobo v želodcu bere come una spugna
    obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
    ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
    med. izprati želodec fare la lavanda gastrica

    2. gastr. stomaco ripieno, farcito

    3. pog. pancia, ventre, buzzo
    PREGOVORI:
    lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco
  • žêna (-e) f

    1. moglie; sposa, signora; donna sposata:
    vzeti za ženo prendere in moglie
    izgubiti, zapustiti ženo perdere, abbandonare la moglie
    dati komu hčer za ženo dare in moglie, maritare la figlia

    2. donna:
    osvajalec žena donnaiolo, tombeur de femmes
    skrb za žene matere la assistenza alle ragazze madri
    biti blažen med ženami essere beato fra le donne
    bila sta kakor mož in žena convivevano, vivevano in concubinato
    dan žena la giornata, la festa della donna (l'8 marzo)
    bela žena fantasma vestito di bianco
  • ženíti (-im)

    A) imperf.

    1. sposare, ammogliare

    2. fare da mediatore, da paraninfo

    B) ženíti se (-im se) imperf. refl.

    1. ammogliarsi, sposarsi:
    nima se na kaj ženiti non ha di che mantenere la famiglia (se si sposa)
    ženiti se na roke portare in dote solo un paio di braccia
    ženiti se pod marelo sposarsi senza aver dove stare
    biti oblečen, kot bi se ženil essere agghindati come per andare a nozze

    2. avere una relazione, amoreggiare

    3. zool. essere in fregola, in calore
  • žénska (-e) f donna; signora; pog. femmina; pren. gonna, gonnella:
    mlada, temnolasa, vitka ženska una donna giovane, bruna, snella
    noseča, poročena ženska donna incinta; donna sposata, maritata
    frizer za ženske parrucchiere per signora
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska? viene con te anche tua moglie, la tua ragazza?
    letati za ženskami, loviti ženske rincorrere le gonnelle, andare a donne
    drobcena ženska, ženska velikanka mezza donna, donna cannone
    vrla ženska brava donna (tudi iron.)
    prefinjena, elegantna ženska donna di classe
    svetovljanska ženska donna di mondo
    vražje lepa ženska vulg. un pezzo di fica
    pren. fatalna ženska femme fatale
    ženska je kakor aprilsko vreme donna e luna, oggi serena domani bruna
    kjer vrag ne zmore, ženska pripomore la donna ne sa una più del diavolo
  • žénski (-a -o) adj.

    1. di, da donna, femminile; donnesco, muliebre:
    ženski potomci discendenti femminili
    ženski spolni organi genitali femminili
    ženske bolezni malattie femminili
    ženski glas voce femminile, muliebre
    obl. ženski klobuk cappellino, cappello da signora
    ženska ura orologio da donna
    ženski samostan convento femminile
    ženski poklic professione femminile
    ženska revija rivista per donne

    2. (ki se pripisuje ženskam) femminile; muliebre:
    ženska radovednost, zvijačnost curiosità, astuzia femminile
    ženska lepota bellezza femminile, muliebre
    agr., hist. sejati na ženski dan seminare di mercoledì o di sabato
    gibanje za žensko emancipacijo movimento per la liberazione della donna
    hiši so potrebne pridne ženske roke la casa ha bisogno di una donna, di una massaia
    ženska ročna dela lavori femminili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biol. ženska spolna celica cellula sessuale femminile
    biol. ženska spolna žleza ghiandola sessuale femminile
    bot. ženski cvet fiore femminile
    bot. ženska rastlina pianta femminile
    kozm. ženski parfum profumo femminile
    lingv. ženska sklanjatev declinazione dei nomi femminili
    lingv. ženski spol genere femminile
    lit. ženska cezura cesura femminile
    ženska rima rima femminile, piana
    muz. ženski zbor coro femminile
    um. (ženski) model modella
    obl. ženska bluza camicetta
    obl. ženska domača halja grembiule, andrienne
    obl. ženske spodnjice mutandine, culottes
    obl. ženski jopič casacca
    ženska torbica borsetta; sacchetto, secchiello; busta
    ženski polškorenjček polacca
    ženski slamnik pamela
    anat. žensko spolovilo vulva; vulg. fica, bernarda
    šport. žensko plavanje il femminile di nuoto
  • žèp (žêpa) m

    1. obl. tasca, taschino; nareč. saccoccia, scarsella:
    nositi denarnico v žepu tenere il portamonete in tasca
    hoditi z rokami v žepu camminare con le mani in tasca, nelle tasche
    hlačni žep tasca dei calzoni
    notranji, prsni žep suknjiča taschino interno della giacca
    našiti, vrezani žep tasca a toppa, tagliata

    2. voj. sacca:
    delati obkolitveni obroč okoli žepa accerchiare la sacca
    aer. zaiti v zračni žep trovarsi in un vuoto d'aria

    3. med. tasca, borsa; recesso; fornice:
    veznični žep fornice congiuntivale

    4. pren. (kupna sposobnost) portata (del portafoglio):
    tak avto ni dosegljiv za moj žep un'auto che non è alla mia portata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    olajšati žep nekoga alleggerire le tasche di qcn.
    kaniti kaj v žep guadagnare qualche cosetta
    globoko seči v žep pagare caro
    držati figo v žepu non intendere mantenere la parola
    poznati ko lasten žep conoscere come le proprie tasche
    plačati iz lastnega žepa pagare di tasca propria
    žarg. imeti diplomo v žepu aver finito gli studi, essersi laureato
    imeti kačo, luknjo, sušo v žepu essere al verde
    imeti plitev žep avere pochi soldi
  • žerjávica (-e) f

    1. brace:
    razgrebati, razpihovati žerjavico attizzare la brace
    žerjavica pod pepelom la brace sotto la cenere
    njegove oči so žerjavica i suoi occhi sono due tizzoni ardenti

    2. knjiž. dolore (cocente) cruccio; puntura:
    pren. biti sama žerjavica essere pieno di temperamento, essere argento vivo
    dati roko na žerjavico za kaj garantire per, mettere la mano sul fuoco per qcs.
    za druge hoditi po kostanj v žerjavico cavare, togliere le castagne dal fuoco per qcn.
    hoditi po žerjavici camminare sui carboni ardenti
  • žétev (-tve) f

    1. agr. mietitura; messe:
    žetev na roke, s strojem mietitura a mano, meccanica

    2. pren. (dosežki, rezultati) messe, risultato, frutto:
    žetev naših športnikov na olimpiadi i risultati dei nostri sportivi alle olimpiadi
    žetev soli la raccolta del sale
    PREGOVORI:
    kakršna setev, taka žetev chi mal semina mal raccoglie
    brez setve ni žetve chi non semina non miete
  • žéti1 (žánjem) imperf.

    1. agr. mietere, falciare; nareč. segare, tagliare:
    žeti ječmen, rž, žito mietere l'orzo, la segale, il grano
    žeti travo falciare, segare, tagliare l'erba
    žeti na roke, s kombajnom mietere a mano, con la miettitrebbia

    2. pren. mietere:
    žeti aplavz, grajo mietere riconoscimenti, critiche
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento, raccoglie tempesta
    kar kdo seje, to bo tudi žel si raccoglie quel che si semina
  • žêzlo (-a) n

    1. scettro:
    žezlo in krona lo scettro e la corona

    2. pren. (vladavina) dominio, regno:
    naše dežele so bile dolgo pod habsburškim žezlom le nostre terre furono per secoli sotto il dominio degli Asburgo
  • žgáti (žgèm)

    A) imperf.

    1. bruciare:
    žgati drva bruciare la legna
    žgati kadilo bruciare l'incenso

    2. metal. cuocere; gosp. tostare:
    žgati apnenec, rudo cuocere il calcare, il minerale
    žgati oglje fare la carbonella
    žgati kavo tostare il caffè

    3. ustionare

    4. (povzročati bolečino) bruciare:
    žeja jih žge la sete li brucia
    krivica, ljubosumje žge l'ingiustizia, la gelosia bruciano

    5. (zelo pripekati) bruciare, scottare:
    sonce že ves teden žge il sole scotta da una settimana

    6. pog.
    žgati po sovražniku sparare al nemico

    B) žgáti se (žgèm se) imperf. refl.

    1. intr. bruciare

    2. pren. rosolarsi, crogiolarsi (al sole)
  • žíla (-e) f

    1. anat. vena; arteria; vaso sanguigno:
    kri kroži, se pretaka po žilah il sangue scorre nelle vene
    potipati komu žilo misurare il polso a qcn.
    krčna žila varice, vena varicosa
    venčna žila arteria coronaria
    vratna žila vena giugulare
    glavna žila odvodnica aorta
    med. poapnenje, razširitev, zamašitev žil calcificazione, dilatazione dei vasi, vasocostrizione
    limfna žila vaso linfatico
    žila dovodnica vena cava
    glavna, stegnenična, ledvična žila vena cefalica, femorale, renale
    med. zlata žila emorroide
    prerezati si žile tagliarsi le vene

    2. pren. (dar, sposobnost; nagnjenje, potreba) vena, disposizione, talento; pallino, mania:
    pesniška žila vena potica
    trgovska žila talento del commerciante
    pretepaška žila la mania di attaccar brighe

    3. bot. nervo; (pri lesu) marezzo, venatura

    4. petr. venatura; min. (nahajališče) vena, filone; hidr. vena:
    rudna, premogovna žila vena metallifera, carbonifera
    vodna žila vena d'acqua

    5. (prometna pot) arteria

    6. (plast trdega tkiva v mesu) tendine:
    odstraniti žile in maščobo z mesa togliere tendini e grasso dalla carne

    7. nerbo; staffile

    8. elektr. filo (del cavo elettrico)

    9. zool.
    žile nervatura alare (degli insetti)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pognati kri po žilah eccitare; stimolare
    modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
    kri jim kipi v žilah il sangue gli bolle nelle vene (di giovani)
    kri ji je zastala, zledenela v žilah od strahu dallo spavento si sentì gelare il sangue nelle vene