Franja

Zadetki iskanja

  • zréti (zrèm) perf. knjiž. guardare, fissare; considerare, osservare:
    okno zre na dvorišče la finestra guarda, dà sul cortile
    kritično zreti na svoje delo considerare con occhio critico la propria opera
    potrtost je zrla z njenega obraza dal suo volto traspariva lo scoraggiamento
    zreti smrti v obraz guardare in faccia la morte, essere in pericolo mortale
    smelo zreti v prihodnost guardare con occhio intrepido al futuro
  • zrézati (zréžem) perf. ➞ rezati

    1. tagliare:
    zrezati meso, zelenjavo tagliare la carne, la verdura
    zrezati na kocke, na rezine tagliare a cubetti; affettare, tagliare a fette

    2. tagliare via
  • zríniti (-em) | zrívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spingere, sospingere, spostare:
    zriniti pohištvo na sredino sobe spostare i mobili nel mezzo della stanza
    zriniti na kup ammucchiare

    2. pren. piazzare, sistemare:
    zriniti koga na dobro mesto sistemare bene qcn.

    B) zríniti se (-em se) | zrívati se (-am se) perf., imperf. refl. spingersi; pren. infiltrarsi:
    zriniti se skozi gnečo spingersi attraverso la calca
    v organizacijo so se zrinili provokaterji nell'organizzazione si sono infiltrati agenti provocatori
  • zrohnéti (-ím) perf. tuonare, urlare:
    pren. avtomobil zrohni po cesti l'auto sfreccia per la strada rombando
  • zrúšiti (-im)

    A) perf. ➞ rušiti

    1. abbattere, demolire:
    pren. zrušiti temelje zakonitega reda demolire le fondamenta dell'ordine costituito

    2. pren. distruggere; turbare:
    zrušiti ravnotežje v naravi distruggere l'equilibrio naturale
    pren. zrušiti nočni mir turbare, rovinare, annichilire, distruggere, abbattere la quiete notturna
    zrušiti ugled distruggere il prestigio di qcn.
    zrušiti režim abbattere il regime

    B) zrúšiti se (-im se) perf. refl.

    1. crollare, rovinare, cadere:
    stara hiša se je zrušila la vecchia casa crollò

    2. precipitare:
    letalo se je zrušilo kmalu po vzletu l'aereo è precipitato poco dopo il decollo

    3. pren. cadere a terra, crollare:
    utrujen se je zrušil na stol crollò sulla sedia stanco morto
  • zucca f

    1. bot. buča (Cucurbita maxima):
    zucca marina, selvatica (brionia) bluščec (Bryonia dioica)
    zucca da vino (lagenaria) grljanka, zagrlska buča (Lagenaria vulgaris)
    semi di zucca (brustolini) kulin. pražena bučna semena

    2. šalj. buča:
    zucca pelata na balin obrita glava
    essere senza sale in zucca, essere una zucca imeti prazno bučo
    grattarsi la zucca praskati se po glavi

    3.
    zucca barucca f kulin. pečena buča (na stojnicah v Venetu)
  • zunánji (-a -e)

    A) adj.

    1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
    zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
    med. zunanje poškodbe lesioni esterne
    zunanji del obleke il disopra di un abito
    anat. zunanja spolovila genitali esterni
    zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

    2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
    zunanja temperatura temperatura esterna
    prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

    3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
    zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
    zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
    minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

    4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
    zunanji gojenci (allievi) esterni
    zunanji sodelavci collaboratori esterni

    5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
    zunanji mir pace esteriore
    veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
    zunanja zveza legame verbale
    zunanja formalnost cerimonia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
    avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
    voj., hist. zunanja utrdba rivellino
    navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
    lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
    geol. zunanje sile forze esogene
    fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
    šol. zunanji gojenec semiconvittore
    zunanji hodnik ballatoio
    hidr. zunanji jez diga foranea
    mat. zunanji kot angolo esterno
    voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
    jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
    mat. zunanji pas perimetro
    astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
    inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
    film. zunanji posnetki esterni
    zunanji sloj superficie
    anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
    obl. zunanji šiv cucitura esterna
    pren. zunanji videz veste
    biol. zunanji zajedavec ectoparassita
    fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
    avt. zunanje ogledalo deflettore
    pren. zunanje poveličevanje retorica
    arhit. zunanje stopnišče scalea
    anat. zunanje uho orecchio esterno

    B) zunánji (-a -e) m, f, n
    soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto
  • zunánjost (-i) f

    1. aspetto, apparenza; esterno, esteriorità; presenza:
    obložiti zunanjost stavbe z marmorjem rivestire di marmo l'esterno dell'edificio
    človek lepe zunanjosti uomo di bella presenza, di bell'apparenza
    prevelik poudarek na zunanjosti pri bogočastju un accento troppo marcato sull'esteriorità della liturgia

    2. (stvar, ravnanje, ki kaže družbeno veljavo) simbolo di status:
    oklepa se strasti izvenserijskih avtomobilov in drugih zunanjosti ha la passione delle fuoriserie e di altri simboli di status del genere
    biol. zunanjost in drža abito, habitus
  • zuppa f

    1. juha; čorba:
    zuppa di fagioli, di pesce, di verdura fižolova, ribja, zelenjavna juha
    zuppa inglese angleška juha (slaščica)
    zuppa alla pavese juha pavese
    è tutt'una zuppa pren. je zmeraj eno in isto
    fare la zuppa nel latte, nel vino pomakati (kruh, piškote) v mleko, v vino

    2. pren. zmešnjava; mešanica, kolobocija; dolgovezno nakladanje
    PREGOVORI: se non è zuppa è pan bagnato preg. če ni lonec, je pa pisker
  • zvábiti (-im) | zvábljati (-am) perf., imperf. attrarre, attirare, richiamare; invogliare:
    lep dan ga je zvabil na sprehod la bella giornata lo invogliò a fare una passeggiata
    pren. zvabiti koga v past tendere una trappola a qcn.
    zvabiti koga v prepir istigare alla lite, provocare qcn.
  • zvalíti (-ím)

    A) perf. ➞ valiti

    1. rotolare:
    zvaliti sode v klet rotolare le botti nella cantina

    2. pren. (vsiliti komu kaj neprijetnega) addossare, accollare; scaricare:
    zvaliti delo drugemu accollare il lavoro a un altro
    zvaliti krivdo na prijatelja scaricare la colpa sull'amico

    B) zvalíti se (-ím se) perf. refl.

    1. rotolare, rotolarsi:
    pren. težek kamen se mu je zvalil s srca si è levato un macigno dallo stomaco, si è tolto una spina dal cuore

    2. riversarsi (in massa)
  • zvéčati (-am) | zvečeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. allargare, ampliare, ingrandire

    2. aumentare, accrescere

    B) zvéčati se (-am se) perf. refl.

    1. ingrandirsi, allargarsi:
    razpoke so se ob potresu zvečale col terremoto le fessure si sono allargate

    2. aumentare, crescere, intensificarsi:
    zvečala se je temperatura è cresciuta la temperatura
  • zvečíne adv.

    1. perlopiù:
    pripeljali so se zvečine z avtomobili erano venuti perlopiù in automobile

    2. (navadno, ponavadi) di solito, abitualmente:
    na izlete hodimo zvečine ob nedeljah in gita andiamo di solito la domenica
  • zvelíčati (-am)

    A) perf. rel. redimere, salvare:
    Kristus nas je s svojo smrtjo zveličal con la sua morte Gesù ci ha redento

    B) zvelíčati se (-am se) perf. refl. rel. salvarsi, redimersi
  • zvenéti1 (-ím) imperf.

    1. tintinnare, risuonare; scrosciare:
    aplavz je dolgo zvenel l'applauso scrosciò a lungo

    2. suonare:
    orkester zveni polno, ubrano l'orchestra suona piena, armoniosa
    njegov glas zveni mehko, nežno la sua voce suona tenera, delicata
    njegove besede zvenijo preroško le sue parole suonano profetiche

    3. pren. (biti zaznaven) trasparire; avvertirsi:
    iz glasu je zvenela jeza dalla voce traspariva la rabbia

    4. suonare, rintronare:
    v glavi mu je zvenelo od klofute la testa gli rintronava dallo schiaffo
    pren. hiša je zvenela od otroškega kričanja per la casa risuonavano grida infantili
    melodija mu zveni v ušesih il motivo gli risuona nella testa
    pren. zveneti v prazno cadere nel vuoto, rimanere inascoltato
  • zvér (-í) f

    1. fiera, belva, bestia feroce:
    zver rjove la belva ruggisce
    krvoločna zver belva sanguinaria
    zveri so ga raztrgale le belve lo sbranarono
    tuliti kot zver urlare come una belva
    počutiti se kot preganjana zver sentirsi come una fiera braccata
    slabši kot zver peggio di una belva

    2. pren. brutta bestia; calamità:
    revščina je huda zver la miseria è una gran brutta bestia

    3. pren. (okruten človek) belva:
    nacistične zveri le belve naziste
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. človek je čudna zver l'uomo è un animale strano
    zver v človeški podobi belva in sembianze umane
  • zverížiti (-im) perf.

    1. storcere, curvare

    2. ingarbugliare, complicare:
    zverižiti zgodbo ingarbugliare la trama del racconto

    3. (popačiti) contraffare, snaturare:
    zverižiti dejstva contraffare i fatti
  • zvést (-a -o) adj.

    1. fedele, fido; devoto:
    biti zvest do groba essere fedele fino alla tomba
    imeti zveste prijatelje avere amici fedeli
    zvest tovariš fido compagno

    2. leale, ligio:
    zvest obljubi leale
    zvest izročilom ligio alle tradizioni

    3. (popolnoma skladen, veren) fedele:
    zvesta kopija slike copia fedele del quadro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti zvest obljubi tener fede alla promessa
    biti zvest samemu sebi essere coerente
    zemlja čaka zveste roke la terra attende mani amorevoli, premurose
    zveste oči occhi devoti
    jur. pogodbi zvesta stranka parte fedele al contratto
    zvesto tolmačenje aderenza (al testo)
  • zvéza (-e) f

    1. legame:
    trgati zveze s preteklostjo rompere i legami col passato

    2. collegamento; coincidenza:
    cestna, letalska, železniška zveza collegamenti stradali, aerei, ferroviari
    avtobus ima zvezo z vlakom la corriera ha la coincidenza col treno

    3. collegamento, linea:
    brezžična, radijska, telefonska zveza collegamento senza fili, via radio, telefonico
    dobiti zvezo aver la linea

    4. lega; associazione; polit. federazione, unione:
    kmečke zveze leghe contadine
    Zveza borcev Associazione Combattenti
    zveza držav federazione di stati
    hist. Zveza sovjetskih socialističnih republik Unione delle Repubbliche Socialiste Sovietiche

    5. polit. alleanza:
    skleniti zvezo, pretrgati zvezo stringere un'alleanza, rompere, denunciare un'alleanza
    obrambna, napadalna zveza alleanza difensiva, offensiva

    6. nesso, attinenza, legame; associazione:
    časovna, posledična, vzročna zveza nesso temporale, consecutivo, causale
    miselna, podzavestna zveza associazione di idee, associazione subconscia
    to nima zveze z resničnostjo ciò non ha alcun legame, alcuna attinenza con la realtà

    7. legame, rapporto, vincolo, unione:
    krvna, sorodstvena zveza legame, vincolo di sangue, di parentela
    zakonska zveza vincolo coniugale

    8. pren. entratura, conoscenze, contatti:
    ljudje z dobrimi zvezami gente con buone conoscenze

    9. teh. commettitura; fasciame:
    lesna zveza commettitura di legno
    smerniška zveza sistema di posa a fascia

    10. voj. collegamento:
    oficir za zveze ufficiale di collegamento

    11. lingv. (besedna zveza) locuzione:
    predložna, prislovna, samostalniška zveza locuzione preposizionale, avverbiale, sostantivale
    zveza glavnih, odvisnih stavkov paratassi, ipotassi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti brez zveze blaterare
    brez zveze je to ponavljati non ha senso ripeterlo
    v zvezi z in relazione a, riguardo a
    jur. kavzalna zveza nesso causale
    ekon. monopolna zveza monopolio
    hist. sveta zveza Santa Alleanza
    voj. vojaška zveza alleanza militare
    zveza držav confederazione
    zveza dveh strank, treh, petih strank bi-, tri-, pentapartito
    hist. zveza petih mest pentapoli
    mat. zveza med stranicami in koti rapporto tra lati e angoli
  • zvézda (-e) f

    1. astr. stella, astro:
    zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
    dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
    zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
    zvezda repatica stella caudata, cometa
    zvezda severnica stella polare
    medičejske zvezde stelle medicee

    2. (lik s koničastimi kraki) stella:
    peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte

    3. polit., voj. stella:
    rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
    Davidova zvezda la stella di Davide
    general s petimi zvezdami generale a cinque stelle

    4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca

    5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
    filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
    varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
    nogometna zvezda una stella, un divo del calcio

    6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
    slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
    verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
    zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
    udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
    kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
    tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
    pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle

    7. obrt. ricamo stellato

    8. elektr. collegamento a stella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
    vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
    zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae)