Franja

Zadetki iskanja

  • neúmnost (-i) f

    1. stupidaggine, sciocchezza, balordaggine, asinaggine, bestialità:
    klatiti, kvasiti neumnosti dire, raccontare sciocchezze, vulg. cazzate

    2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega) sciocchezze:
    neumnost, tega ne verjamem sciocchezze, questo non lo credo

    3. iz neumnosti, po neumnosti pren. (v adv. rabi) per inavvertenza, per stupidaggine:
    po neumnosti izgubiti delo perdere il posto per stupidaggine
    prav po neumnosti sem se udaril mi sono dato un colpo per inavvertenza
  • nevoščljívost (-i) f invidia:
    to govori iz same nevoščljivosti dice così per pura invidia
    PREGOVORI:
    če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre tutto il mondo l'avrebbe
    nevoščljivost nikoli ne miruje tutto finisce fuorché l'invidia
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • niēnte

    A) pron.

    1. nič:
    di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
    meno di niente prav nič
    niente di niente prav nič
    niente e poi niente prav nič
    fare finta di niente delati se neumnega
    fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
    finire in niente pren. splavati po vodi
    non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
    non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
    non fa niente nič ne de, nič zato
    non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
    non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
    non mancare di niente imeti vsega v izobilju
    non poterci fare niente biti brezmočen

    2. malenkost:
    cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
    uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
    contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)

    3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    hai saputo niente? ali si kaj zvedel?

    B) agg. pog. noben; nič:
    niente paura brez strahu!
    non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa

    C) m

    1. nič; ničla, niče:
    un bel niente prav nič; ne, sploh ne
    essere un niente biti niče
    ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
    venire su dal niente priti iz niča

    2. malenkost:
    basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost

    Č) avv.

    1. sploh ne:
    non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
    niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)

    2. prav malo
    PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič
  • nìt (níti) f

    1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
    presti, sukati nit filare, torcere il filo
    bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
    zlate niti fili d'oro

    2. pren. filo:
    nit pogovora il filo del discorso
    pren. Ariadnina nit filo di Arianna
    pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
    pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
    pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
    pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
    tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
    med. kirurška nit sutura, catgut
    bot. prašnična nit filamento
    tekst. nit iz grobe svile capitone
    nit za bisere infilaperle

    3. zool.
    živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • nizkôten (-tna -o) adj. abietto, basso, ignobile, vile, spregevole:
    nizkotno prilizovanje vile adulazione
    nizkotno vedenje comportamento ignobile
    moriti iz nizkotnih nagibov uccidere per motivi bassi, volgari
  • norčeváti se (-újem se) imperf. refl.
    norčevati se iz burlarsi di; farsi gioco, beffe di; prendere in giro qcn., canzonare, sbeffeggiare; dare la baia a qcn.; pog. sfottere; knjiž. irridere
  • nôrec (-rca) m

    1. matto, pazzo, folle:
    saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

    2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
    ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

    3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

    4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
    drveti kot norec correre come un pazzo
    dvorni norec buffone di corte
    šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
    PREGOVORI:
    en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • nótri adv. (per lo stato in logo) ➞ noter

    1. (izraža stanje v zaprtem prostoru) dentro:
    ostali smo zunaj, notri je zadušljivo siamo rimasti fuori perché dentro si soffoca
    pog. biti notri essere nei pasticci, nei guai
    biti (več let)
    notri essere in prigione, in gattabuia
    nekaj notri mi pravi, da ga ne bom več videl qualcosa dentro mi dice, ho il presentimento che non lo rivedrò mai più

    2. notri iz (prav, čisto) proprio da:
    volkovi so prihajali notri iz kočevskih gozdov i lupi venivano proprio dalle foreste di Kočevje
  • nudo

    A) agg.

    1. gol, nag:
    a piedi nudi bos
    a testa nuda gologlav
    mezzo nudo napol nag
    nudo nato, nudo come un verme, nudo come mamma l'ha fatto popolnoma gol

    2. pren. gol:
    a occhio nudo s prostim očesom
    dorso nudo neosedlan (konj)
    spada nuda iz nožnice potegnjeni meč
    terra nuda gola zemlja

    3. pren. gol (brez okraskov, opreme):
    appartamento nudo neopremljeno stanovanje
    pareti nude gole stene

    4. pren. gol, pristen, odkrit:
    i nudi fatti gola dejstva
    la verità nuda e cruda gola resnica
    mettere a nudo razkriti, odkrivati

    5. knjižno nemočen

    B) m umet. akt
  • numero m

    1. mat. število:
    numero algebrico algebrsko število
    numero astratto, primo abstraktno število
    numero atomico fiz. atomsko število
    numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
    numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
    numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
    numero complesso kompleksno število
    numero concreto imenovano število
    numero decimale decimalno število
    numero dispari neparno, liho število
    numero pari parno, sodo število
    numero frazionario odlomek
    numero intero celo število
    numero immaginario imaginarno število
    numero irrazionale iracionalno število
    numero di Mach fiz. Machovo število
    numero di massa fiz. masno število
    numero di matricola zaporedno število
    numero d'ottano kem. oktansko število
    numero periodico periodično število

    2. številka:
    numeri arabi, romani arabske, rimske številke

    3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
    via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
    il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
    il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven

    4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
    numero chiuso omejeno število
    numero legale kvorum
    senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
    sopra numero nadštevilen
    fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič

    5. vrsta, razred; stopnja:
    un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
    un medico numero uno prvovrsten zdravnik
    nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
    nel numero dei più med pokojniki
    essere ancora nel numero biti povprečnež
    uscire dal numero izstopati, odlikovati se

    6. številka (loterije):
    dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno

    7. trgov. številka:
    portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40

    8. varietejska točka

    9. številka (zvezka, publikacije):
    numero unico posebna številka

    10. jezik število

    11. pren. pog. čuden tič, patron:
    è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič

    12.
    numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
    ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh
  • obiettore m oporečnik:
    obiettore di coscienza voj. oporečnik iz vesti
  • oblačílo (-a) n

    1. abito, vestito, indumento; panno, roba; oblačila vesti:
    otroška, moška, ženska oblačila abbigliamento; indumenti per bambini, maschili, femminili
    spodnje, vrhnje oblačilo indumento intimo, sopravveste
    delovno, redovno, zaporniško oblačilo tuta da lavoro, abito religioso, abito da carcerato
    trgovina z ženskimi oblačili negozio di abbigliamento femminile
    rel. duhovniško oblačilo abito talare, talare
    lahka, zimska oblačila panni leggeri, pesanti

    2. pren. veste, fisionomia:
    zgodovinsko oblačilo mesta veste storica della città
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. bogoslužna oblačila paramenti liturgici
    tekst. oblačilo iz kamelovine cammellotto
    bibl. oblačilo vrhovnega duhovnika supernumerale
  • oblíčje (-a) n

    1. faccia; volto; presenza

    2. immagine, fisionomia

    3. nareč. maschera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz obličja v obličje faccia a faccia
    zreti smrti v obličje guardare la morte in volto, essere, trovarsi in pericolo mortale
  • oblóga (-e) f

    1. rivestimento; ekst. strato; grad. impianellato:
    lesena, marmorna obloga rivestimento di, in legno, di, in marmo
    toplotna, zaščitna obloga rivestimento termico, protettivo
    grad. obloga iz deščic perlinato

    2. gastr. contorno; guarnizione:
    pečenka s krompirjem kot oblogo arrosto con guarnizione di patate

    3. (obkladek) impacco; med.
    topla obloga fomento
    med. obloga (na jeziku) patina della lingua
    med. zobna obloga patina dei denti
    avt. (zavorna) obloga disco del freno
  • obrámba (-e) f

    1. difesa:
    preiti iz obrambe v napad passare dalla difesa all'attacco
    minister za obrambo ministro della Difesa

    2. (varstvo) difesa; protezione; pren. scudo:
    obramba proti mrazu difesa dal freddo
    voj. raketna obramba scudo missilistico

    3. šport. (igra, igralci) difesa:
    conska obramba difesa a zona
    slaba obramba gioco fiacco, moscio della difesa

    4. jur. (zagovor; branilec); difesa, difensore:
    besedo ima obramba la parola alla difesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šah. indijska obramba difesa indiana
    napad je najboljša obramba la migliore difesa è l'attacco
    med. obramba organizma proti bolezni difesa dell'organismo dalla malattia
    voj. protiletalska, protiraketna obramba difesa antiaerea, antimissile
    jur. legitimna obramba (silobran) legittima diffesa
    v mojo, tvojo, njegovo (njeno) obrambo a mio, tuo, suo discarico
    obramba ozkih interesov settorialismo, corporativismo
  • obstájati (-am) | obstáti (-stojím) imperf., perf.

    1. essere, esistere; sussistere (tudi filoz. ):
    tako je, odkar obstaja svet è così da che mondo è mondo

    2. obsta(ja)ti iz consistere, constare di
  • obzírnost (-i) f riguardo; ritegno; scrupolo; discrezione:
    storiti kaj iz obzirnosti do koga fare qcs. per riguardo verso qcn.
    zaupati obzirnosti, računati na obzirnost nekoga affidarsi alla discrezione di qcn.
  • odhájati (-am) | odíti (-ídem) imperf., perf.

    1. andarsene, partire; emigrare:
    odšel je za zmeraj se ne è andato per sempre
    gledali so za vlakom, ki je odhajal guardavano il treno che partiva
    (izseliti se) odhajati v Ameriko emigrare in America
    oditi iz vasi (zapustiti podeželje) lasciare la campagna (per trovare lavoro in città)

    2.
    oditi v pokoj andare in pensione
    oditi k vojakom andare soldato, andare sotto le armi
    odhajati na novo službeno mesto essere trasferito
    pren. oditi po francosko andarsene alla chetichella
    pren. oditi z dolgim nosom restare a bocca asciutta, restare con un palmo di naso