Franja

Zadetki iskanja

  • violare v. tr. (pres. violo)

    1. kršiti, prelomiti; oskruniti:
    violare un accordo, un giuramento prekršiti dogovor, prelomiti prisego
    violare una chiesa, un sepolcro oskruniti cerkev, grob
    violare il domicilio kršiti nedotakljivost stanovanja
    violare una donna posiliti žensko
    violare l'onore di qcn. omadeževati čast koga
    violare il segreto epistolare prekršiti pisemsko skrivnost

    2.
    violare il blocco razbiti blokado
    violare la rete avversaria šport žarg. doseči gol, zadeti
  • violína (-e) f muz. violino:
    igrati (na) violino suonare il violino
    uglasiti violino accordare il violino
    prva violina primo violino, violino di spalla
    druga violina secondo violino
    pren. biti prva violina, igrati prvo violino essere il primo violinista; pren. essere la chiave di volta in qcs.
    pren. biti druga violina, igrati drugo violino avere un ruolo secondario, marginale in qcs.
  • virtù f

    1. čednost, vrlina:
    virtù civili civilne vrline

    2. relig. čednost, krepost:
    virtù cardinali, teologali kardinalne, glavne čednosti
    virtù naturale, soprannaturale naravna, nadnaravna čednost

    3. knjižno krepostna oseba

    4. ekst. vrlina; knjižno spretnost, virtuoznost:
    fare di necessità virtù delati iz nuje krepost

    5. absol. (ženska) čednost, neomadeževanost:
    ragazza di piccola virtù evfemistično lahkoživka

    6. duševna moč; hrabrost

    7. knjižno sposobnost

    8. učinek; vpliv; moč:
    le virtù medicinali di una pianta zdravilni učinki rastline
    la virtù delle stelle vpliv zvezd
    in, per virtù di po, na podlagi:
    in virtù della legge po zakonu

    9.
    virtù pl. relig. čednosti (angelski zbor)
  • viséti (-ím) imperf.

    1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
    slika visi na steni il quadro pende dalla parete
    visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
    na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

    2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
    ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
    ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

    3. ekst. viseti na rifinire, limare:
    viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

    4. pren. viseti med pendere tra:
    bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

    5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
    nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

    6. pren. viseti na essere legato a:
    kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

    7. pren. essere incerto:
    vreme visi il tempo è incerto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šah. figura visi è in pericolo una figura
    pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
    obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
    pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
    pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
    pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
    pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
    pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
    pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
    pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
    pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
    vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
    vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego
  • visita f

    1. obisk:
    visita di dovere, di omaggio dolžnostni, vljudnostni
    visita privata, ufficiale zasebni, uradni obisk
    visita pastorale relig. kanonična vizitacija
    visita a un amico, a un malato obisk prijatelja, bolnika
    visita di S. Elisabetta pren. zelo dolg obisk
    visita del Signore pren. nesreča
    abito da visita popoldanska obleka
    biglietto da visita vizitka
    andare, essere in visita da qcn. iti h komu, biti pri kom na obisku
    fare visita a obiskati (koga)

    2. med. pregled:
    visita ambulatoriale, domiciliare ambulantni pregled, pregled na domu
    visita di controllo, generale, medica, specialistica kontrolni, splošni, zdravniški, specialistični pregled
    marcar visita voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled
    passare la visita dati se pregledati

    3. ekst. pregled, preiskava, inšpekcija:
    visita alle carceri, alla scuola inšpekcija zaporov, šolska inšpekcija
    visita doganale carinski pregled
    visita delle navi mercantili pregled, preiskava trgovskih ladij
  • viso m

    1. obraz:
    viso magro, paffuto suh, okrogel obraz
    viso pallido, roseo bled, rožnat obraz
    a viso aperto pren. odkrito, pogumno
    viso pallido bledoličnik (tudi pren. šalj.);
    dire qcs. in viso a qcn. kaj komu odkrito povedati
    diventare rosso in viso per la vergogna zardeti od sramu
    gettare qcs. sul viso a qcn. komu kaj očitati
    non guardare in viso qcn. pren. ne zmeniti se za koga

    2. ekst. obraz (poteze):
    viso allegro, imbronciato, serio vesel, hud, resen obraz
    fare buon viso a cattiva sorte pren. sprijazniti se (s čim)
    fare buon viso a qcn. koga veselo, ljubeznivo sprejeti
    fare il viso duro pren. pokazati se strogega, nepopustljivega
  • visôko adv. alto, in alto; altamente:
    visoko dvigniti zastavo levare alta la bandiera
    visoko peti cantare con voce alta
    šport. visoko premagati nasprotnika sconfiggere duramente
    visoko doneče besede parole altisonanti
    preseliti se visoko na sever trasferirsi nel lontano nord
    pren. visoko nositi nos darsi delle arie, montare in superbia
    pren. povzpeti se visoko v družbi, visoko splezati salire in alto, raggiungere alte posizioni, cariche
    biti visoko nad drugimi superare, avanzare di molto gli altri
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi troppo in alto sal, cade sovente precipitevolissimevolmente
  • vista f

    1. vid; pogled:
    organi della vista vidni organi
    a prima vista na prvi pogled; pren. površno
    a vista ekon. na vpogled
    a vista d'occhio do koder seže oko; zmeraj bolj
    di vista površno
    in vista na očeh (vsem); ekst. dobro znan
    punto di vista pren. mnenje, gledišče
    avere la vista corta slabo videti (tudi pren.);
    avere la vista lunga daleč, dobro videti (tudi pren.);
    avere in vista qcs. pren. biti na tem, da se kaj doseže
    essere fuori di vista biti predaleč (da bi se videlo s prostim očesom)
    essere in vista biti dobro viden; pren. biti zelo znan; pren. biti blizu
    guardare a vista stalno nadzorovati
    mettere in buona, in cattiva vista prikazati v dobri, slabi luči
    perdere di vista qcn. koga zgubiti iz vida (tudi ekst.);
    perdere di vista qcs. kaj zanemariti, za kaj se ne zmeniti več
    sparare a vista streljati brez predhodnega opozorila

    2. pogled, razgled:
    dalla cima si gode una splendida vista z vrha je prekrasen razgled

    3. videz, izgled:
    far bella vista biti lep, prijeten za pogled
    far vista di delati se, pretvarjati se
  • víšati (-am)

    A) imperf. ➞ povišati, zvišati

    1. alzare, innalzare, elevare:
    hidr. višati jez elevare la diga

    2. aumentare, incrementare, accrescere:
    višati davke accrescere la pressione fiscale

    3. muz. alzare (l'intonazione); diesare

    B) víšati se (-am se) imperf. refl. alzarsi, crescere; aumentare
  • víšek (-ška) m

    1. colmo, estremo; apice, vertice; massimo:
    prenehati na višku (kolesarske) kariere appendere la bicicletta al chiodo all'apice della carriera
    to je višek! questo è il colmo!
    zanj je višek sreče, če lahko potuje per lui il massimo della felicità è poter viaggiare

    2. clou:
    višek koncerta il clou del concerto

    3. (presežek, ostanek) soprappiù, residuo, surplus;
    višek delovne sile il surplus della manodopera
    ekon. višek vrednosti plusvalore
  • višína (-e) f

    1. altezza; (nadmorska) altitudine; alto:
    meriti višino česa misurare l'altezza di qcs.
    koča je na višini 1500 m la baita è a un'altitudine di 1500 m

    2. livello; ammontare; entità:
    določiti višino davka stabilire l'ammontare dell'imposta
    višina kazni l'entità della pena

    3. knjiž. (vrh, vzpetina) altura; cima; quota:
    gorske višine cime montuose

    4. (stopnja, raven) livello:
    obdržati kondicijo na ustrezni višini mantenere la forma fisica a un adeguato livello

    5. muz. altezza:
    višina tona altezza del tono

    6. mat. altezza; vet.
    plečna višina altezza delle spalle
    teh. sesalna višina altezza di aspirazione
    astr. geocentrična višina zvezde altezza geocentrica di un astro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. aer. letalo izgublja višino l'aereo perde quota
    nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja la tempesta li investì all'altezza del Capo di Buona Speranza
    geogr. absolutna (nadmorska), relativna višina altitudine assoluta, relativa (sul livello del mare)
    šport. skok v višino salto in alto
    tisk. višina knjižnega hrbta spalla
    arhit. višina loka monta
    grad. višina stopnice alzata
  • vita1 f

    1. biol. življenje:
    vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
    o la borsa o la vita! denar ali življenje!
    pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
    questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
    dare la vita a qcn. koga roditi
    dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
    dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
    dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
    esser in fin di vita umirati
    essere in vita živeti
    far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
    mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
    perdere la vita izgubiti življenje, umreti
    privar della vita umoriti
    rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
    rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
    restare, rimanere in vita preživeti
    salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
    togliersi la vita narediti samomor
    ne va della vita gre za življenje ali smrt
    vender cara la vita drago prodati svoje življenje

    2. življenje (v časovnem trajanju):
    l'altra vita večno življenje
    a vita dosmrtno
    in vita mia v svojem življenju
    vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
    vita media povprečna življenjska doba
    passar a miglior vita preminiti, umreti

    3. življenje (način):
    vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
    vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
    vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
    che vita! življenje pa tako!
    la dolce vita sladko življenje
    ragazza di vita pocestnica
    ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
    avere una doppia vita živeti dvojno življenje
    cambiar vita začeti novo življenje
    fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
    fare una bella vita živeti brezskrbno
    fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
    fare una vita da cani živeti pasje življenje

    4. pren. trajanje

    5. moč; življenjska sila

    6. pren. živost, živahnost:
    una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica

    7. bitje, oseba; živa duša:
    non c'è traccia di vita ni žive duše

    8. sloves

    9. življenje, življenjepis:
    una vita romanzata romansirano življenje

    10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
    che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje
  • vita2 f postava; pas; trup, život (tudi ekst.):
    una vita di vespa zelo tenek pas
    giacca troppo stretta di vita v pasu pretesen suknjič
    su con la vita! pren. korajžno!, drži se!
  • vite2 f

    1. tehn. vijak:
    il filetto, il gambo, la testa della vite navoj, steblo, glava vijaka
    vite d'Archimede Arhimedov vijak
    vite autofilettante samorezni vijak
    vite di collegamento vezni vijak
    vite femmina notranji navoj
    vite da legno lesni vijak
    vite maschio navojni sveder
    vite micrometrica mikrometrski vijak
    vite perpetua, senza fine brezkončni vijak
    vite prigioniera zatični vijak

    2.
    a vite polžasto zavit; pritrjen z vijaki

    3.
    giro di vite pren. zaostritev

    4. aero vrij:
    caduta a vite padec v vrij

    5. šport vijačni skok
  • vitrína (-e) f vetrina; vetriera:
    muzejske vitrine le vetrine del museo
    vitrina z urami in nakitom la vetrina del gioielliere (con orologi e gioielli)
  • vittima f

    1. relig. daritvena žival

    2. pren. žrtev:
    vittima della fame, della guerra, del terremoto žrtev lakote, vojne, potresa
    vittima della strada žrtev prometne nesreče
    essere vittima di biti žrtev (česa)

    3. žrtev (nasilja, objestnosti):
    povera vittima! iron. ubožec!
    fare la vittima delati se žrtev
  • vittōria f zmaga:
    vittoria! hura! (zmagal sem, zmagali smo)
    vittoria militare vojna zmaga
    vittoria morale moralna zmaga
    vittoria di Pirro pren. Pirova zmaga
    vittoria ai punti šport zmaga po točkah
    la palma della vittoria palma zmage; pren. nagrada, plačilo za zmago
    avere la vittoria in pugno pren. imeti zmago v žepu
    cantar vittoria pren. slaviti zmago, veseliti se uspeha
    ottenere la vittoria in un processo zmagati v pravdi
    riportare vittoria su premagati koga
  • vízija (-e) f

    1. visione, immagine (tudi ekst.); rel. visione; allucinazione:
    preroška vizija visione profetica

    2. atasia; fantasticheria

    3. (predstava o tem, kakšna naj bi kaka stvar bila) visione:
    Platonova vizija države la visione platonica dello Stato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    psihedelična vizija visione, esperienza psichedelica
  • vjédati se (-am se) | vjésti se (vjém se) imperf., perf. refl. penetrare; infiltrarsi; pervadere:
    rja se vjeda v železo la ruggine penetra nel ferro
    mračno razpoloženje se mu vjeda v dušo una tetraggine gli pervade l'animo
  • vklápljati (-am) | vklópiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. elektr. accendere; inserire:
    vklapljati električno peč accendere la stufa elettrica

    2. strojn. innestare, ingranare:
    vklapljati zavore innestare i freni

    3. (vstavljati, vstaviti) inserire, introdurre, immettere:
    arhitekt rad vklaplja različne materiale l'architetto ama inserire vari materiali

    B) vklápljati se (-am se) | vklópiti se (-im se) imperf., perf. refl. (skladati se) accordarsi; combinarsi; inserirsi:
    dvorec se lepo vklaplja v pokrajino la palazzina si accorda egregiamente col paesaggio