Franja

Zadetki iskanja

  • veríga (-e) f

    1. catena:
    železna veriga catena di ferro
    člen verige anello di catena
    povezati, privezati, speti kaj z verigo legare qcs. con la catena
    držati psa na verigi tenere il cane alla catena
    pasja, vprežna veriga catena del cane, del tiro
    sidrna veriga catena dell'ancora
    varnostna veriga za vrata catena di sicurezza
    pren. nadeti komu verige, vtakniti koga v verige imporre le catene a qcn., incatenare qcn.
    strgati, zdrobiti verige (tudi pren.) spezzare le catene

    2. pren. catena, ceppo:
    trgati družbene verige spezzare i ceppi della tradizione

    3. pren. (več med seboj povezanih oseb) catena; grad.
    veriga delavcev (ki si podajajo opeko ipd. ) lombardata
    prekupčevalska, tihotapska veriga catena di incettatori, di contrabbandieri

    4. (večja skupina sledečih si pojavov) catena:
    miselna veriga catena di pensieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    držati občutke na verigi controllare, tenere a bada le sensazioni
    imeti ljudi na verigi avere il completo dominio sulle persone
    počutiti se kot pes na verigi sentirsi come il cane alla catena
    gonilna veriga catena di trasmissione
    geogr. gorska veriga catena montuosa
    elektr. izolatorska veriga catena di isolatori
    strojn. kalibrirana veriga catena calibrata
    lamelna veriga catena a lamelle
    biol. prehranjevalna veriga catena alimentare
    avt. snežne verige catene da neve
    lingv. govorna veriga catena parlata
    kem. veriga atomov catena di atomi
    anat. veriga ganglijev catena di gangli
    veriga hotelov, trgovin catena di alberghi, di negozi
    veriga kinodvoran circuito di cinematografi
  • verità f

    1. resnica:
    la bocca della verità pren. resnicoljuben mož, človek, ki se ne laže
    siero della verità serum resnice
    verità sacrosanta sveta resnica
    dire la verità povedati resnico; ekst. biti točen (ura)
    per dire la verità resnici na ljubo, če naj bom odkrit

    2. resnica (v absolutnem smislu):
    in verità, per la verità v resnici, pravzaprav
    verità di fede relig. verska resnica
    verità rivelata razodetje
    verità scientifiche znanstvene resnice

    3. resničnost

    4. odkritosrčnost
    PREGOVORI: la verità viene sempre a galla preg. resnica bode v oči
  • vernice1 f

    1. lak; barva; premaz:
    vernice grassa, magra mastni, suhi lak
    vernice antiruggine antikorozijski lak
    vernice cellulosica celulozni lak
    vernice ignifuga nepregorni lak
    vernice isolante izolirni lak
    vernice sintetica sintetični lak
    dare una mano di vernice, passare la vernice prebarvati
    vernice fresca! sveže pleskano!

    2. kopal (otrdela smola); lakasto usnje

    3. šalj. ličilo

    4. prevleka

    5. pren. glazura, patina, videz
  • versare1

    A) v. tr. (pres. vērso)

    1. izliti, izlivati, naliti; puščati; iztresti:
    versare da bere natočiti pijače
    la botte versa sod pušča
    versare la farina sul tagliere stresti moko na desko za rezanje

    2. ekst. liti; točiti:
    versare fiumi d'inchiostro pren. veliko pisati o
    versare lacrime točiti solze
    versare il proprio sangue per la patria umreti za domovino

    3. ekst. zliti, zlivati, razliti:
    versare il brodo per terra razliti juho po tleh
    versare la colpa su qcn. pren. zvaliti, zvrniti krivdo na koga

    4. ekst. izlivati se (reka):
    la Sava versa le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo

    5. pren. zaupati, odkriti:
    versare pene in seno a qcn. zaupati komu svoje tegobe

    6. vplačati, plačati:
    versare una rata plačati obtok
    versare una somma vplačati znesek

    B) ➞ versarsi v. rifl. (pres. mi vērso)

    1. razliti se; raztresti se

    2. zlivati se (tudi pren.)
  • vērso4 prep.

    1. proti, na, nad
    verso di (+ osebni zaimek) proti:
    la mamma si china verso il bambino mama se sklanja nad otroka
    si è diretto verso il fiume krenil je proti reki
    veniva verso di noi prihajal je proti nam

    2. pri, blizu:
    sta verso il centro stanuje blizu centra

    3. proti (časovno):
    ci vediamo verso sera vidiva se proti večeru

    4. pri (približno):
    pubblicò le prime poesie verso i vent'anni prve pesmi je objavil pri dvajsetih letih

    5. do (v odnosu do):
    nutrire odio verso qcn. koga sovražiti
    nutrire rispetto verso i genitori gojiti spoštovanje do staršev

    6. trgov. (contro) proti:
    consegna verso pagamento immediato dobava (blaga) proti takojšnjemu plačilu
  • vērtere* v. intr. (pres. vērto)

    1. viseti, biti v teku

    2.
    vertere su qcs. sukati se okrog:
    la controversia verte su due punti spor se suče okoli dveh točk
  • vertikála (-e) f mat. verticale (tudi ekst.); geod. (navpičnica) verticale:
    vertikala in horizontala la verticale e l'orizzontale
    betonske vertikale novega časa le odierne verticali in cemento armato
    v vertikalo grajena slika un quadro impostato sulla verticale
    vertikala razpredelnice colonna della tabella
  • verzifikácija (-e) f

    1. versificazione, il verseggiare

    2. pejor. opera in versi

    3. (pesništvo) poesia:
    povojna verzifikacija la poesia del dopoguerra
  • vêrzija (-e) f

    1. versione; redazione, stesura:
    povedati svojo verzijo dogodkov esporre la propria versione dei fatti
    dopolnjena verzija besedila redazione, stesura completata del testo

    2. (izvedba) versione:
    luksuzna verzija izdelka versione lusso di un prodotto
  • vès (vsà, vsè)

    A) adj.

    1. tutto:
    imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
    ne spati vso noč non dormire tutta la notte
    prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

    2. tutto, intero:
    biti ves bled essere tutto pallido
    biti ves iz sebe essere fuori di sé

    3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
    na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

    4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
    plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

    5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
    z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

    6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
    uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

    B) pron.

    1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
    vse se mu posreči gli riesce tutto
    biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

    2. vse (izraža množino bitij) tutti:
    vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

    3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
    posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smejati se na ves glas ridere a crepapelle
    pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
    pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
    pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
    pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
    pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
    ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
    rel. vsi sveti Ognissanti
    biti ves v delu essere immerso nel lavoro
    odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
    iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
    pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
    pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
    pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
    pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
    na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
    teči, da se vse kadi correre a gambe levate
    vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
    pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
    vse črno jih je bilo erano una moltitudine
    dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
    igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • vescia1 f (pl. -sce) tih prdec:
    la polenta fa la vescia pren. polenta brbota
  • vesél (-a -o) adj.

    1. allegro, esultante, festoso, lieto:
    skupina veselih otrok un gruppo di bambini allegri
    veselo petje, ukanje canto, grida esultanti, festose

    2. contento, soddisfatto, felice:
    biti vesel daril, pozdravov esser contento dei doni, dei saluti

    3. bello, buono:
    vesela novica bella notizia
    Vesele praznike! buone feste!

    4. pren. vivace, gaio, garrulo:
    stopati z veselim korakom avere un'andatura vivace
    veseli ptiči uccelli garruli

    5. pren. (živo pisan) chiaro, vivace; splendido:
    vesele barve colori vivaci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pripravljati se na veseli dan prepararsi al fausto giorno
    čestitati za veseli dogodek felicitarsi per il fausto evento
    knjiž. veselo oznanilo la buona novella, il vangelo
    PREGOVORI:
    veselega človeka ima še bog rad cuor contento il ciel l'aiuta
  • veselíti (-ím)

    A) imperf.

    1. far piacere, rallegrare:
    uspehi otrok starše veselijo i successi dei figli rallegrano i genitori
    dovolite mi, da se predstavim: J. K. Veseli me permetta che mi presenti: J. K. Piacere!

    2. essere amante, appassionato di, occuparsi di:
    veseli ga astrofizika è un appassionato di astrofisica

    B) veselíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. essere allegro, rallegrarsi; knjiž. gioire; divertirsi:
    otroci se veselijo na travniku i bambini si divertono nel prato

    2. godersi; attendere con gioia:
    veseliti se počitnic attendere con gioia, godersi le vacanze
    pren. prezgodaj se veseliti vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
  • vesêlje (-a) n

    1. gioia, allegria, contentezza; baldoria, festa:
    prepustiti se veselju abbandonarsi alla gioia
    hrupno veselje festa rumorosa
    jokati od veselja piangere dalla gioia
    solze veselja lacrime di gioia
    z igračo narediti otroku veselje rallegrare il bambino con un giocattolo

    2. piacere; passione:
    avtomobil, da ga je veselje pogledati una macchina che fa piacere guardarla
    imeti veselje do glasbe avere la passione della musica
    slikati iz veselja dipingere per passione

    3. z veseljem (v medmetni rabi) volentieri:
    boste prišli? Z veseljem verrete? Volentieri

    4. da je veselje (v adv. rabi) molto, benissimo:
    zdrav je, da je veselje è sano, sanissimo
    pleše, da je veselje balla che è una meraviglia
    iti v nebeško veselje morire
    PREGOVORI:
    kratko veselje — dolga žalost per un giorno di gioia ce n'è mille di noia
    vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti
  • vēspro m

    1. večer

    2. relig. večernice; zdravamarija:
    cantare a qcn. il vespro (e la compieta) pren. komu jih nabrenkati

    3. hist.
    vespri siciliani sicilijanske večernice
  • vést1 (-í) f

    1. coscienza:
    delati po vesti fare, agire secondo coscienza
    očitek vesti scrupolo di coscienza
    pren. vest grize, peče, teži la coscienza rimorde
    imeti čisto, mirno vest avere la coscienza pulita, tranquilla
    imeti kosmato, slabo, težko vest avere la coscienza sporca

    2. imeti na vesti, ležati na vesti avere sulla coscienza, essere colpevole, responsabile:
    imeti na vesti krajo, požar essere colpevole di furto, di incendio
    imeti koga na vesti essere colpevole della morte di qcn.

    3. (v pred. rabi)
    biti vest, biti slaba vest essere la coscienza, la cattiva coscienza di qcn.

    4. pren.
    mirne vesti in coscienza, in tutta coscienza
    rel. izpraševanje vesti esame di coscienza
    pren. izprašati komu vest fare a qcn. un esame di coscienza
    jur. ugovor vesti obiezione di coscienza
  • vêsti (vêdem)

    A) imperf.

    1. (peljati) condurre, portare; associare:
    vesti koga za roko portare qcn. per mano
    vesti koga v zapor associare qcn. alle carceri

    2. (voditi) portare:
    vesti do zmede, v zmedo portare al caos

    B) vêsti se (vêdem se) imperf. refl.

    1. comportarsi, portarsi:
    vesti se kot gospodar farla da padrone
    vesti se mirno comportarsi tranquillamente
    vesti se, kot da koga ne poznaš comportarsi fingendo di non conoscere qcn.

    2. comportarsi, agire:
    umetna snov se pri nizkih temperaturah vede drugače kot les ali pločevina con le temperature basse la materia plastica si comporta diversamente dal legno o dalla lamiera
  • vestire

    A) v. tr. (pres. vēsto)

    1. obleči, oblačiti

    2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
    una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

    3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
    vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
    vestire la toga postati sodnik, odvetnik

    4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
    il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

    5. pren. prevleči

    6. pren. pokriti, obleči, odeti:
    la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

    7. pren. okrasiti

    B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
    vestire alla moda oblačiti se po modi
    vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
    saper vestire okusno se oblačiti
    sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

    C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

    1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
    vestirsi per un ballo obleči se za na ples
    vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

    2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
    vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
    vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

    3. pren. pokriti se, odeti se:
    la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

    Č) m

    1. obleke; garderoba

    2. oblačenje (način)
  • veščína (-e) f arte; mestiere; ekst. felicità:
    vojaška veščina l'arte della guerra
    opraviti neko delo z veliko veščino eseguire un lavoro a regola d'arte
    obvladati poklicne veščine, poklic impadronirsi del mestiere
    veščina pri pesnjenju la felicità nel comporre versi
  • vetro m

    1. steklo:
    vetro comune navadno steklo
    vetro armato, retinato žično steklo
    vetro di Boemia češko steklo
    vetro da bottiglie zeleno steklo
    vetro di Jena jensko steklo
    vetro latte, opalino mlečno steklo
    vetro d'ottica optično steklo
    vetro di sicurezza varnostno steklo
    vetro soffiato votlo steklo
    vetro solubile topno steklo
    Palazzo di vetro steklena palača, palača OZN
    avere la schiena di vetro pren. biti len
    essere di vetro pren. biti kot iz stekla, biti nežen, krhek

    2. steklo; steklen, steklarski izdelek:
    vetro artistico umetniški steklarski izdelek
    vetro cavo votlo steklo, steklenina
    vetro piano ravno steklo

    3. steklo, drobec stekla

    4. šipa:
    rompere un vetro razbiti šipo

    5. kozarec:
    dare nel vetro pren. veliko piti, žlampati

    6. (stekleni) pokrov ure

    7. miner.
    vetro vulcanico vulkansko steklo