Franja

Zadetki iskanja

  • approssimare

    A) v. tr. (pres. apprōssimo) približati

    B) ➞ approssimarsi v. rifl. (pres. mi apprōssimo) približati se:
    l'estate si approssima bliža se poletje
  • appuntare2

    A) v. tr. (pres. appunto)

    1. priostriti, zašiliti, ošiliti:
    appuntare una matita ošiliti svinčnik

    2. pripeti, speti:
    si appuntò un fiore sul petto na prsi si je pripela cvetico

    3. usmeriti, nameriti, upreti, napeti:
    appuntare lo sguardo upreti pogled
    appuntare le orecchie napeti ušesa, prisluhniti
    appuntare i propri sforzi usmeriti napore

    B) ➞ appuntarsi v. rifl. (pres. mi appunto)

    1. redko, knjižno oprijeti se, nasloniti se

    2. biti usmerjen:
    su quei fatti s'appunta il nostro interesse zanimajo nas tisti dogodki
  • appunto1 avv.

    1. prav, točno, natanko:
    le cose stanno appunto così z zadevo je natanko tako
    cercavo appunto te prav tebe sem iskal
    per l'appunto prav tako

    2. (v odgovorih zelo pritrdilno) da!, tako je!, točno tako!:
    Sei ancora qui? - Per l'appunto! Ali si še tukaj? - Seveda!
    Intendevi parlare di questo? - Appunto! Si nameraval govoriti o tem? - Tako je!
  • aprire*

    A) v. tr. (pres. apro)

    1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
    aprire una porta odpreti vrata
    aprire le braccia razširiti roke
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
    aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
    aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
    aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
    non aprire bocca molčati
    aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
    aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
    aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

    2. odpreti, ustanoviti:
    aprire una scuola odpreti šolo

    3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
    aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

    4. odpreti, začeti:
    aprire la seduta odpreti sejo
    aprire la caccia odpreti lovsko sezono
    aprire la luce prižgati luč
    aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
    aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
    aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

    B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

    1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
    la terra si aprì zemlja se je odprla
    apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

    2. odpreti se (cvet)

    3. odpreti se, zjasniti se

    4. odpreti se, zaupati se komu:
    aprirsi con qcn. odpreti se komu
  • arare v. tr. (pres. aro)

    1. orati:
    arare un campo orati njivo
    arare in su e in giù pren. zastonj si prizadevati
    arare diritto pren. ravnati, obnašati se pravilno

    2. pren. knjižno pluti:
    arare il mare pluti po morju; pren. početi kaj jalovega
  • arco m (pl. -chi)

    1. lok:
    tendere l'arco napeti lok: pren. meriti v kaj
    stare con l'arco teso pren. biti zelo pozoren, previden, oprezovati
    PREGOVORI: l'arco sempre teso si spezza preg. lok, ki je vedno napet, poči

    2. mat. lok

    3. arhit. lok, obok:
    arco a tutto sesto polkrožni lok
    arco a sesto acuto šilasti lok
    arco rampante oporni lok

    4.
    arco del cielo, arco celeste nebesni svod, obok
    arco delle sopracciglia lok obrvi
    arco trionfale slavolok

    5. elektr.
    arco voltaico, elettrico električni oblok
    saldatura ad arco obločno varjenje
    lampada ad arco obločnica

    6.
    l'arco della vita življenjski krog, ciklus, življenjska doba
    nell'arco di quattro secoli quella civiltà si sviluppò e decadde v štirih stoletjih je ta civilizacija doživela razcvet in propad

    7. glasba lok:
    strumento ad arco godalo
    gli archi godala
    concerto per archi godalni koncert
    quartetto d'arco godalni kvartet
  • ardito

    A) agg.

    1. pogumen, drzen, smel, nepremišljen; nesramen, predrzen:
    comportamento ardito nepremišljeno ravnanje
    complimento ardito predrzen kompliment
    farsi ardito opogumiti se
    farsi ardito di drzniti si

    2. pren. nov, izviren:
    immagine ardita izvirna prispodoba

    3. toskansko strm:
    strada ardita strma pot

    B) m hist. ardit, jurišnik
  • arenare, arenarsi v. intr., v. rifl. (pres. areno)

    1. nasesti (na peščino)

    2. pren. zaustaviti se, zastati, zatakniti se:
    le trattative si sono arenate pogajanja so zastala
  • argomentare

    A) v. tr. (pres. argomento) sklepati:
    il suo stato d'animo si poteva argomentare da una certa suscettibilità o njegovem duševnem stanju je bilo mogoče sklepati po nekakšni preobčutljivosti

    B) v. intr. navajati razloge, utemeljevati, dokazovati, argumentirati; umovati:
    argomentare bene, male dobro, slabo utemeljiti
  • arnese m

    1. priprava, orodje:
    gli arnesi del fabbro kovaško orodje

    2. pog. predmet, stvar, zadeva, onega:
    a che serve quell'arnese? čemu služi tista zadeva?

    3. oprava, obleka:
    vuoi che mi presenti in quest'arnese? hočeš, da se pokažem tako oblečen?

    4. gospodarsko ali telesno stanje:
    essere bene, male in arnese biti v dobrem, slabem stanju
    rimettersi in arnese gospodarsko si opomoči

    5. pog. slabš. malopridnež, falot, lopov:
    è un pessimo arnese hud malopridnež je
  • arricciare

    A) v. tr. (pres. arriccio)

    1. navijati, kodrati:
    arricciare i baffi, i capelli navijati brke, lase

    2. pren. vihati, ježiti, napenjati:
    arricciare il pelo ježiti dlako
    arricciare il naso vihati nos

    3. gradb. grobo ometati:
    arricciare una parete grobo ometati steno

    B) ➞ arricciarsi v. rifl. (pres. mi arriccio) zviti se, gubati se, kodrati se, naježiti se:
    con l'umidità mi si arricciano i capelli na vlagi se mi lasje kodrajo
  • articolare2

    A) v. tr. (pres. articolo)

    1. pregibati (ude):
    articolare un dito pregibati prst

    2. jezik izgovoriti, izgovarjati, artikulirati

    3. pren. razčleniti, razčlenjevati:
    articolare un trattato in due sezioni razčleniti razpravo v dva dela

    B) ➞ articolarsi v. rifl. (pres. mi articolo)

    1. stikati se (kosti)

    2. deliti se:
    l'opera si articola in sedici volumi delo je razdeljeno na šestnajst zvezkov

    3. glasba povezati, členiti tone (pri izvajanju)
  • asfissiante agg.

    1. dušljiv:
    gas asfissiante dušljivec, dušljiv bojni plin

    2. pren. nadležen, siten:
    come sei asfissiante coi tuoi discorsi kako si nadležen s svojim govorjenjem
  • assalto m

    1. napad, naskok (tudi pren.):
    muovere all'assalto iti v napad, naskočiti
    far fronte all'assalto odbiti napad
    all'assalto! na juriš!
    gli invitati si gettarono all'assalto dei rinfreschi gostje so se vrgli na prigrizke
    prendere d'assalto un lavoro vneto se lotiti dela
    cogliere d'assalto presenetiti
    mezzi d'assalto voj. desantni čolni
    reparti d'assalto voj. jurišni oddelki
    assalto alla diligenza pren. naskok na kaj, poskus prilastitve

    2. šport boj (sabljanje), runda (boks)

    3. pren. napad, naval:
    l'assalto dei ricordi naval spominov
  • assassinio m (pl. -ni)

    1. umor:
    si è reso colpevole di assassinio zagrešil je umor

    2. pren. razdejanje, izmaličenje, nasilje
  • assembrare

    A) v. tr. (pres. assembro) knjižno zbrati, zbirati (ljudi)

    B) ➞ assembrarsi v. rifl. (pres. mi assembro) zbirati se, gnesti se:
    la gente si assembrava attorno all'attore ljudje so se gnetli okrog igralca
  • assettare

    A) v. tr. (pres. assētto) urediti, urejati, poravnati, pospraviti:
    assettare la propria camera urediti, pospraviti svojo sobo
    assettare i capelli urediti si lase, počesati se

    B) ➞ assettarsi v. rifl. (pres. mi assētto) urediti se, skrbno se obleči
  • assiepare

    A) v. tr. (pres. assiēpo) knjižno ograditi, obdati z živo mejo

    B) ➞ assieparsi v. rifl. (pres. mi assiēpo) zgrinjati se, zbirati se (okoli):
    la folla si assiepava intorno al vincitore množica se je zgrinjala okoli zmagovalca
    la gente si assiepa lungo la strada ljudje se zbirajo ob cesti
  • assimilare

    A) v. tr. (pres. assimilo)

    1. knjižno poenačiti, prilagoditi, prilagajati

    2. jezik asimilirati, prilikovati

    3. biol. asimilirati, presnoviti

    4. pren. sprejeti, sprejemati za svoje, asimilirati:
    assimilare idee, abitudini sprejemati ideje, navade za svoje

    B) ➞ assimilarsi v. rifl. (pres. mi assimilo) izenačiti, izenačevati se, asimilirati se:
    nella coscienza dei più il bene si assimila all'utile v zavesti večine se dobro izenačuje s koristnim
  • assistere

    A) v. intr. (pres. assisto) biti navzoč, biti zraven:
    assistere alla lezione biti na predavanju

    B) v. tr. pomagati, podpreti, podpirati:
    si è fatto assistere da un bravo legale poiskal je pomoč sposobnega pravnika
    la fortuna ci assista naj nam bo sreča naklonjena!