tŕčiti (-im) perf.
1. toccare (nel brindisi); battere (i tacchi)
2. scontrarsi, urtare, cozzare:
avtomobil je trčil v tovornjak un'auto ha urtato contro un camion
vlaka sta trčila si sono scontrati due treni
3. imbattersi, incappare in; incontrare:
trčiti na znanca imbattersi in un conoscente
trčiti ob paragraf venire a collisione con la legge
pren. trčiti s kom scontrarsi
Zadetki iskanja
- tŕd (-a -o)
A) adj.
1. duro:
trda postelja letto duro
trda tla pavimento duro
trda koža pelle dura
trdi sir formaggio duro
trda platnica copertina cartonata
2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
trdo življenje vita dura
trda revščina miseria nera
3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trda tema oscurità profonda, buio pesto
delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
biti trd essere alticci
trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
biti trde glave avere la testa dura
šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
imeti trdo kožo avere la pelle dura
potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
vladati s trdo roko governare con mano dura
iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
biti trdega srca essere spietati, inflessibili
pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
trd od strahu irrigidito dallo spavento
trda droga droga pesante
trda gradacija forte gradazione
metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
trda kovina metallo duro
trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
anat. trda mrena dura madre
kem. trda voda acqua dura
med. trdi čankar ulcera dura
anat. trdo nebo palato duro
inform. trdi disk disco rigido
bot. trdi les legno duro
lingv. trdi znak carattere, segno duro
agr. trdo žito grano duro
B) tŕdi (-a -o) m, f, n
trda mu prede fa una vita dura
trda gre komu è al verde, a corto di denaro
spati na trdem dormire sul duro
v trdo kuhano jajce uovo sodo
udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente - trdítev1 (-tve) f affermazione, asserto, asserzione; assunto; postulato; tesi:
dokazati resničnost trditve dimostrare la verità di un asserto
utemeljiti svojo trditev sostenere il proprio assunto
ovreči trditev confutare un'asserzione, demolire una tesi
neosnovane trditve asserzioni gratuite - trdíti1 (-im) imperf. affermare, asserire, dire, sostenere; protestare (si):
trditi, da si nedolžen affermare, sostenere la propria innocenza; protestarsi innocenti
tega ni mogoče z gotovostjo trditi non è possibile affermarlo con assoluta sicurezza
ljudje trdijo o njem čudne reči di lui la gente dice strane cose - trdnjáva (-e) f
1. fortezza, rocca; forte:
zavzeti trdnjavo espugnare una fortezza
obleganje trdnjave assedio della fortezza
obzidje trdnjave le mura della fortezza
pren. trdnjava nazadnjaštva la roccaforte del conservatorismo
voj. leteča trdnjava fortezza volante
2. šah. torre - tréba adj. inv. (v predik. rabi)
1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo
2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare
3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno
4. aver bisogno:
povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno
5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
fant kot je treba un ragazzo perbene
meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge - Trebisonda f geogr. Trapezunt, Trebizond:
perdere la trebisonda pren. ne obvladati se - trébuh (-úha) m
1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
imeti trebuh kot sod avere un pancione
ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre
2. pren. pancia, ventre:
trebuh steklenice la pancia del fiasco
trebuh ladje il ventre della nave
rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
dobivati trebuh mettere su pancia
po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
biti s trebuhom (di donna) essere incinta - tredicēsimo
A) agg. trinajsti:
il tredicesimo canto dell'Inferno trinajsti spev Pekla
la tredicesima copia, la tredicesima brezplačni (trinajsti) izvod
la tredicesima mensilità, la tredicesima trinajsta plača
il secolo tredicesimo trinajsto stoletje
B) m trinajstina - tremare v. intr. (pres. trēmo)
1. tresti se, trepetati, drgetati:
tremare di freddo, per la rabbia tresti se od mraza, od jeze
2. ekst. drhteti, podrhtevati:
il terremoto ha fatto tremare la città potres je zatresel mesto
3. pren. trepetati, bati se:
tremare per la sorte di qcn. trepetati za usodo nekoga
4. pren. drhteti, podrhtevati (glas)
5. trepetati (luč) - tremarēlla f pog. trema, trepetec, tresavica; ekst. strah, vznemirjenje:
avere la tremarella imeti tremo, tresti se, trepetati, bati se - trentina f
1. trideseterica; okrog trideset
2. trideset let (življenja):
ha passato la trentina prekoračil je trideseto leto - trenútek (-tka) m
1. momento, attimo; pog. momentino:
trenutek, prosim! un momento, prego!
oprostite za trenutek mi scusi un momentino
srečni, temni trenutki življenja momenti felici, oscuri della vita
2. (kratek čas v neomejenem trajanju) momento, istante:
v tistem trenutku se je spomnil na mater in quel momento si ricordò della madre
3. (z okoliščinami vred omejeno trajanje) momento, condizione, circostanza:
to je zgodovinski trenutek è un momento storico
sedanji politični trenutek le condizioni politiche presenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne dati trenutka miru non dar requie
ne imeti trenutka miru non avere un momento di tranquillità
od trenutka do trenutka je hrup močnejši il baccano aumenta di minuto in minuto
prišel je njegov veliki trenutek è venuta la sua ora
predati se veselim trenutkom darsi, abbandonarsi alla gioia
priti zadnji trenutek arrivare all'ultimo momento
svetli trenutki (duševnega bolnika) i momenti di lucidità (del malato) - trenúten (-tna -o) adj.
1. momentaneo, istantaneo:
trenutna zadrega imbarazzo momentaneo
2. del momento, del tempo, attuale:
oblačiti se po trenutni modi vestirsi secondo la moda attuale
3. improvviso:
trenutni navdih ispirazione improvvisa - trepetáti (-ám) imperf.
1. tremare (di freddo, per la rabbia, la paura)
2. (čutiti strah zaradi česa) palpitare, trepidare;
trepetati za sinovo usodo trepidare per la sorte del figlio
3. trepetati pred aver paura di:
trepetati pred šefom aver paura del capo
4. tremare, tremolare:
glas mu trepeta la voce gli trema - tréskati (-am) | tréščiti (-im) imperf., perf.
1. tuonare
2. pren. strepitare, far rumore; tuonare
3. sbattere (della porta)
4. battere (contro):
toča je treskala po šipah la grandine batteva sui vetri
5. piombare, stramazzare
6. tr. scaraventare, lanciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z oblakov treščiti na tla mettere (finalmente) i piedi a terra, scendere dalle nuvole
treščiti koga po glavi menare un colpo in testa a qcn.
treščiti koga na cesto sbattere qcn. sulla strada; licenziare qcn. in tronco
kaj mu je treščilo v glavo? ma cosa gli è preso? cosa gli è venuto in mente? - trésti (trésem)
A) imperf. agitare, scuotere, scrollare; provocare scosse elettriche; far tremare:
tresti drevo scuotere l'albero
tresti koga za ramo scrollare le spalle a qcn.
pokvarjena električna naprava trese il guasto dell'apparecchio elettrico provoca scosse
trese ga mraz, mrzlica trema dal freddo, dalla febbre
B) trésti se (trésem se) imperf. refl.
1. tremare; vibrare:
tresti se od mraza tremare dal freddo
tresti se od jeze tremare per la rabbia, vibrare d'ira
tresti se kot šiba na vodi tremare come una canna
2. tresti se pred tremare, aver paura di:
tresti se pred kaznijo aver paura del castigo
3. vibrare (di voce, suono):
igrati, da se okna tresejo suonare forte, rumorosamente (da far tremare i vetri)
pren. hlače se mu tresejo ha una paura matta, da morire, se la fa sotto - tréti (trèm)
A) imperf.
1. schiacciare, tritare:
treti lešnike, orehe schiacciare le nocciole, le noci
treti sol v možnarju pestare il sale nel mortaio
2. strofinare, sfregare:
treti otrple mišice strofinare i muscoli irrigiditi
3.
treti konopljo scavezzare, fiaccolare la canapa
treti lan scotolare il lino
4. pren. gravare, soffocare, assillare:
tarejo ga dolgovi è gravato dai debiti
tre ga skrb za otroke è preoccupato per i figli
treti revščino fare la fame, vivere in miseria, nelle ristrettezze, nell'indigenza
znati kaj več kot hruške peči in orehe treti sapere un sacco di cose, essere bravo in tante cose
B) tréti se (trèm se) imperf. refl.
1. aderire (stretto)
2. pren. (gnesti se) pigiarsi, accalcarsi; brulicare:
ljudje so se trli v kino la gente si accalcava davanti al cinematografo
(s smiselnim osebkom v rodilniku) na obali se tre turistov sulla costa c'è calca di turisti
C) tréti si (trèm si) imperf. refl.
treti si glavo preoccuparsi - trétji (-a -e)
A) numer.
1. terzo (3o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)
2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi
3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso
B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre - tretjínski (-a -o) adj. terzo:
tretjinski delež la terza parte
jur. tretjinski zakup terzeria