Franja

Zadetki iskanja

  • tōrcere*

    A) v. tr. (pres. tōrco)

    1. zaviti, zviti:
    torcere il braccio zviti roko
    non torcere un capello pren. ne skriviti lasu
    torcere il collo zaviti vrat
    dare del filo da torcere pren. delati preglavice

    2. upogniti, upogibati:
    torcere un ramo upogniti vejo
    torcere la bocca kriviti usta
    torcere il naso vihati nos

    3. upreti, upirati (pogled); ekst. odvrniti, odvračati:
    torcere il significato sprevrniti pomen

    B) ➞ tōrcersi v. rifl. (pres. mi tōrco)

    1. zvijati se:
    torcersi dalle risa zvijati se od smeha

    2. upogniti, upogibati se; deformirati se (tudi pren.)
  • tornare

    A) v. intr. (pres. torno)

    1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
    tornare a casa vrniti se domov
    tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
    tornare a bomba vrniti se k temi
    tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
    tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
    tornare a gola izpahovati se (jed)
    tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
    tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
    questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš

    2.
    tornare a qcs. vrniti se k temi
    tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
    tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
    tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
    tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se

    3. postati; spet postati (tudi pren.):
    dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
    questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje

    4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
    il conto torna račun je točen, se ujema
    tornare conto izplačati se
    non mi torna nisem prepričan
    il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja

    B) v. tr.

    1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati

    2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled)
  • tornasole m invar. (laccamuffa) lakmus:
    cartina al tornasole pren. lakmusov papir; pren. pokazatelj:
    la libertà di stampa è un tornasole della democrazia di un paese svoboda tiska je ogledalo demokratičnosti neke dežele
  • torno

    A) m krog:
    in quel torno približno, nekako tako
    in quel torno di tempo nekako takrat
    levarsi di torno spraviti se izpod nog

    B) avv.
    torno torno okrog, okoli:
    torno torno la casa okrog hiše
  • tōro1 m

    1. zool. bik

    2. pren.
    essere un toro pog. biti močen kot bik
    prendere il toro per le corna zgrabiti bika za roge
    sbuffare come un toro besno sopihati
    tagliare la testa al toro pren. odločiti se, prekiniti razpravo

    3. astr.
    Toro Bik

    4. ekon. bik, hausse

    5. šport
    Toro Torino nogometno moštvo Torino
  • torre f

    1. arhit. stolp:
    torre merlata stolp z zobčastimi nadzidki
    torre di Babele pren. babilonski stolp, kaos, zmešnjava
    torre campanaria zvonik
    torre gentilizia stolp plemiške hiše
    torre di guardia stražni stolp
    la città delle due Torri Bologna
    all'ombra delle due Torri pren. v Bologni
    chiudersi in una torre d'avorio pren. zapreti se v slonokoščeni stolp

    2.
    torre di controllo aero kontrolni stolp
    torre di lancio aero lansirna rampa
    torre mobile hist. voj. oblegalni stolp
    torre di perforazione vrtalni stolp
    torre solare astr. sončni teleskop
    torre della televisione televizijski stolp

    3. navt.
    torre di comando komandni, bojni stolp

    4. kem.
    torre di raffreddamento hladilni stolp

    5. alpin. stolp

    6. šah trdnjava

    7. šport najvišji igralec (košarkarskega moštva)
  • torta f kulin. torta; kolač; zavitek:
    torta di mele jabolčni zavitek
    torta di ricotta skutin kolač
    torta in faccia film burleska, pantomima (v ameriškem filmu)
    dividersi la torta slabš. razdeliti si plen, nepošten dobiček
    mangiare la torta in testa a qcn. pren. pog. koga prekašati
  • tóstran

    A) adv. di qua, da questa parte:
    tostran, onstran di qua, di là

    B) tóstran prep. di qua di
  • tot tujka latinsko

    A) agg.

    1. toliko:
    comperare tot capi per un valore di tot milioni kupiti toliko kosov za toliko milijonov

    2. ta:
    la consegna è fissata il mese tot, il giorno tot blago se izroči tega meseca, tega dne

    B) pron. toliko; ta (v datumih):
    guadagnare tot, spendere tot zaslužiti toliko, zapraviti toliko
    oggi ne abbiamo tot danes smo tega in tega
  • totò otr.
    fare totò našeškati:
    se non stai buono, la mamma farà totò če ne boš priden, te bo mama šek šek
  • tovaglia f gosp. prt:
    stendere la tovaglia pripraviti mizo
    levare la tovaglia pospraviti
  • tôžba (-e) f

    1. jur. lite, accusa, querela; azione, causa:
    vložiti tožbo sporgere querela, adire ad azione legale
    umakniti tožbo, odstopiti od tožbe ritirare la querela, rinunciare all'azione
    delitvena tožba causa di divisione
    lastninska tožba azione di rivendicazione
    očetovska tožba azione per accertamento di paternità
    razvezna tožba azione di divorzio

    2. recriminazione, lagnanza; lamento; pog. lagna
  • tožíti (-im)

    A) imperf.

    1. denunciare, incolpare:
    tožiti sošolce učitelju denunciare i compagni al maestro

    2. jur. querelare; accusare:
    tožiti zaradi razžaljenja časti querelare per oltraggio

    3. lamentarsi, lagnarsi; dolersi; piangere:
    ranjenec je vso noč tožil il ferito si lamentò tutta la notte
    tožiti po materi piangere la madre morta

    B) tožíti se (-im se) imperf. refl.

    1. querelarsi

    2. tožiti se po (s smiselnim osebkom v dativu) rimpiangere, aver nostalgia di:
    toži se mi po starih časih ho nostalgia dei vecchi bei tempi
  • tra prep.

    1. med; v (določilo kraja):
    la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
    dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
    essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
    mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
    il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
    trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
    trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom

    2. čez (za izražanje oddaljenosti):
    tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša

    3. čez, v (določilo časa):
    torno tra poco vrnem se kmalu
    verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh

    4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
    si assomigliano tra loro podobna sta si
    auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
    dire tra sé e sé misliti si pri sebi
    sia detto tra noi med nami povedano
    essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati

    5. med (za izražanje pripadnosti):
    arrivare tra i primi priti med prvimi
    mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

    6. med, od (za izražanje partitivnosti):
    è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj

    7. ob, zaradi:
    tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost

    8. med (določilo načina):
    borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
    sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami

    9. (za izražanje celotnosti)
    tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset

    10. (za izražanje približne vrednosti)
    avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let

    11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
    tra breve, tra non molto v kratkem
    tra tutto skupaj, skupno
    tra l'altro med drugim
  • traboccare v. intr. (pres. trabocco) biti prepoln; teči, tekati čez; pren. prekipeti:
    il tino trabocca čeber je prepoln
    il cuore trabocca di felicità pren. srce prekipeva od radosti
    la goccia che fa traboccare il vaso pren. kaplja čez rob
  • traccia f (pl. -ce)

    1. sled; črta:
    essere sulla traccia, sulla buona traccia lovstvo biti na sledi; pren. biti na pravi poti
    perdere le tracce lovstvo izgubiti sled
    seguire la traccia di qcn. pren. koga posnemati

    2. ekst. sled; znak, znamenje

    3. skica, osnutek, shema; trasa:
    la traccia di una strada cestna trasa

    4. sled (magnetofonskega traku)
  • tradire

    A) v. tr. (pres. tradisco)

    1. izdati; prevarati:
    tradire le attese di izdati pričakovanja
    tradire la propria coscienza delati proti svoji vesti
    tradire una donna, tradire la moglie, il marito varati ženo, moža
    tradire un segreto izdati skrivnost
    tradire un testo napačno prevesti, tolmačiti besedilo

    2. pren. varati:
    se la memoria non mi tradisce če me spomin ne vara

    3. pokazati, odkriti

    B) ➞ tradirsi v. rifl. (pres. mi tradisco) izdati se
  • tradizione f

    1. izročilo, tradicija; navada, običaj; ekst. ustaljena navada:
    tradizione orale ustno izročilo
    conoscere, sapere per tradizione kaj vedeti iz izročila
    rompere la tradizione prekiniti tradicijo

    2. pog. navada

    3. pravo tradicija; predaja, izročitev v last
  • traduzione f

    1. prevod; prevajanje:
    una traduzione dall'italiano in sloveno prevod iz italijanščine v slovenščino
    traduzione automatica strojno prevajanje
    traduzione libera prosti prevod
    traduzione letterale dobesedni prevod
    traduzione consecutiva, simultanea konsekutivno, simultano prevajanje

    2. pravo privedba, prevoz (zapornikov):
    la traduzione dei detenuti prevoz zapornikov

    3. biol., kem. prenos
  • trájanje (-a) n

    1. durata; lunghezza:
    trajanje potovanja durata del viaggio
    trajanje človeškega življenja la durata della vita umana

    2. muz. valore