tōrcere*
A) v. tr. (pres. tōrco)
1. zaviti, zviti:
torcere il braccio zviti roko
non torcere un capello pren. ne skriviti lasu
torcere il collo zaviti vrat
dare del filo da torcere pren. delati preglavice
2. upogniti, upogibati:
torcere un ramo upogniti vejo
torcere la bocca kriviti usta
torcere il naso vihati nos
3. upreti, upirati (pogled); ekst. odvrniti, odvračati:
torcere il significato sprevrniti pomen
B) ➞ tōrcersi v. rifl. (pres. mi tōrco)
1. zvijati se:
torcersi dalle risa zvijati se od smeha
2. upogniti, upogibati se; deformirati se (tudi pren.)
Zadetki iskanja
- tornare
A) v. intr. (pres. torno)
1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
tornare a casa vrniti se domov
tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
tornare a bomba vrniti se k temi
tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
tornare a gola izpahovati se (jed)
tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš
2.
tornare a qcs. vrniti se k temi
tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se
3. postati; spet postati (tudi pren.):
dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje
4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
il conto torna račun je točen, se ujema
tornare conto izplačati se
non mi torna nisem prepričan
il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja
B) v. tr.
1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati
2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled) - tornasole m invar. (laccamuffa) lakmus:
cartina al tornasole pren. lakmusov papir; pren. pokazatelj:
la libertà di stampa è un tornasole della democrazia di un paese svoboda tiska je ogledalo demokratičnosti neke dežele - torno
A) m krog:
in quel torno približno, nekako tako
in quel torno di tempo nekako takrat
levarsi di torno spraviti se izpod nog
B) avv.
torno torno okrog, okoli:
torno torno la casa okrog hiše - tōro1 m
1. zool. bik
2. pren.
essere un toro pog. biti močen kot bik
prendere il toro per le corna zgrabiti bika za roge
sbuffare come un toro besno sopihati
tagliare la testa al toro pren. odločiti se, prekiniti razpravo
3. astr.
Toro Bik
4. ekon. bik, hausse
5. šport
Toro Torino nogometno moštvo Torino - torre f
1. arhit. stolp:
torre merlata stolp z zobčastimi nadzidki
torre di Babele pren. babilonski stolp, kaos, zmešnjava
torre campanaria zvonik
torre gentilizia stolp plemiške hiše
torre di guardia stražni stolp
la città delle due Torri Bologna
all'ombra delle due Torri pren. v Bologni
chiudersi in una torre d'avorio pren. zapreti se v slonokoščeni stolp
2.
torre di controllo aero kontrolni stolp
torre di lancio aero lansirna rampa
torre mobile hist. voj. oblegalni stolp
torre di perforazione vrtalni stolp
torre solare astr. sončni teleskop
torre della televisione televizijski stolp
3. navt.
torre di comando komandni, bojni stolp
4. kem.
torre di raffreddamento hladilni stolp
5. alpin. stolp
6. šah trdnjava
7. šport najvišji igralec (košarkarskega moštva) - torta f kulin. torta; kolač; zavitek:
torta di mele jabolčni zavitek
torta di ricotta skutin kolač
torta in faccia film burleska, pantomima (v ameriškem filmu)
dividersi la torta slabš. razdeliti si plen, nepošten dobiček
mangiare la torta in testa a qcn. pren. pog. koga prekašati - tóstran
A) adv. di qua, da questa parte:
tostran, onstran di qua, di là
B) tóstran prep. di qua di - tot tujka latinsko
A) agg.
1. toliko:
comperare tot capi per un valore di tot milioni kupiti toliko kosov za toliko milijonov
2. ta:
la consegna è fissata il mese tot, il giorno tot blago se izroči tega meseca, tega dne
B) pron. toliko; ta (v datumih):
guadagnare tot, spendere tot zaslužiti toliko, zapraviti toliko
oggi ne abbiamo tot danes smo tega in tega - totò otr.
fare totò našeškati:
se non stai buono, la mamma farà totò če ne boš priden, te bo mama šek šek - tovaglia f gosp. prt:
stendere la tovaglia pripraviti mizo
levare la tovaglia pospraviti - tôžba (-e) f
1. jur. lite, accusa, querela; azione, causa:
vložiti tožbo sporgere querela, adire ad azione legale
umakniti tožbo, odstopiti od tožbe ritirare la querela, rinunciare all'azione
delitvena tožba causa di divisione
lastninska tožba azione di rivendicazione
očetovska tožba azione per accertamento di paternità
razvezna tožba azione di divorzio
2. recriminazione, lagnanza; lamento; pog. lagna - tožíti (-im)
A) imperf.
1. denunciare, incolpare:
tožiti sošolce učitelju denunciare i compagni al maestro
2. jur. querelare; accusare:
tožiti zaradi razžaljenja časti querelare per oltraggio
3. lamentarsi, lagnarsi; dolersi; piangere:
ranjenec je vso noč tožil il ferito si lamentò tutta la notte
tožiti po materi piangere la madre morta
B) tožíti se (-im se) imperf. refl.
1. querelarsi
2. tožiti se po (s smiselnim osebkom v dativu) rimpiangere, aver nostalgia di:
toži se mi po starih časih ho nostalgia dei vecchi bei tempi - tra prep.
1. med; v (določilo kraja):
la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom
2. čez (za izražanje oddaljenosti):
tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša
3. čez, v (določilo časa):
torno tra poco vrnem se kmalu
verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh
4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
si assomigliano tra loro podobna sta si
auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
dire tra sé e sé misliti si pri sebi
sia detto tra noi med nami povedano
essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati
5. med (za izražanje pripadnosti):
arrivare tra i primi priti med prvimi
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico
6. med, od (za izražanje partitivnosti):
è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj
7. ob, zaradi:
tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost
8. med (določilo načina):
borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami
9. (za izražanje celotnosti)
tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset
10. (za izražanje približne vrednosti)
avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let
11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
tra breve, tra non molto v kratkem
tra tutto skupaj, skupno
tra l'altro med drugim - traboccare v. intr. (pres. trabocco) biti prepoln; teči, tekati čez; pren. prekipeti:
il tino trabocca čeber je prepoln
il cuore trabocca di felicità pren. srce prekipeva od radosti
la goccia che fa traboccare il vaso pren. kaplja čez rob - traccia f (pl. -ce)
1. sled; črta:
essere sulla traccia, sulla buona traccia lovstvo biti na sledi; pren. biti na pravi poti
perdere le tracce lovstvo izgubiti sled
seguire la traccia di qcn. pren. koga posnemati
2. ekst. sled; znak, znamenje
3. skica, osnutek, shema; trasa:
la traccia di una strada cestna trasa
4. sled (magnetofonskega traku) - tradire
A) v. tr. (pres. tradisco)
1. izdati; prevarati:
tradire le attese di izdati pričakovanja
tradire la propria coscienza delati proti svoji vesti
tradire una donna, tradire la moglie, il marito varati ženo, moža
tradire un segreto izdati skrivnost
tradire un testo napačno prevesti, tolmačiti besedilo
2. pren. varati:
se la memoria non mi tradisce če me spomin ne vara
3. pokazati, odkriti
B) ➞ tradirsi v. rifl. (pres. mi tradisco) izdati se - tradizione f
1. izročilo, tradicija; navada, običaj; ekst. ustaljena navada:
tradizione orale ustno izročilo
conoscere, sapere per tradizione kaj vedeti iz izročila
rompere la tradizione prekiniti tradicijo
2. pog. navada
3. pravo tradicija; predaja, izročitev v last - traduzione f
1. prevod; prevajanje:
una traduzione dall'italiano in sloveno prevod iz italijanščine v slovenščino
traduzione automatica strojno prevajanje
traduzione libera prosti prevod
traduzione letterale dobesedni prevod
traduzione consecutiva, simultanea konsekutivno, simultano prevajanje
2. pravo privedba, prevoz (zapornikov):
la traduzione dei detenuti prevoz zapornikov
3. biol., kem. prenos - trájanje (-a) n
1. durata; lunghezza:
trajanje potovanja durata del viaggio
trajanje človeškega življenja la durata della vita umana
2. muz. valore