kóvček (-čka) m valigia:
pripraviti kovček, vzeti stvari iz kovčka fare, disfare la valigia
pren. pospraviti svoje kovčke fare le valigie, far fagotto
pustiti kovček na postaji depositare la valigia alla stazione
trg. kovček z vzorci marmottina
trgovina s kovčki valigeria
Zadetki iskanja
- kóža (-e) f
1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
uvela koža pelle vizza
mehka, nežna koža pelle delicata
kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
s perjem poraščena koža pelle coperta di piume
2. pren. pelle; pellaccia:
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
rešiti kožo salvare la pelle
nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste
3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
umetna koža cuoio artificiale
čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
torbica iz prave kože borsetta di pelle
koža severnega jelena renna
4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
biti krvav pod kožo essere fatti di carne
pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
strojiti kožo conciare la pelle
drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
zool. letalna koža membrana alare, patagio
zool. plavalna koža natatoia - kraljévi (-a -o) adj.
1. di re, reale, regio:
kraljevi prestol trono reale
izhajati iz kraljevega rodu essere di origine reale
hist. cesarsko-kraljevi uradnik funzionario imperial-regio
vaše kraljevo veličanstvo Vostra maestà
2. ekst. (obilen, kraljevski) regale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. kraljeva voda acqua ragia
šah. kraljevi gambit gambetto di re
s kraljevim dekretom per regio decreto
kraljeva vojska regio esercito
kraljeva dvojica reali pl.
kraljeva palača reggia
hist. kraljevi namestnik balivo
zool. kraljevi orel aquila reale (Aquila chrysaetus)
hist. kraljevi pečatnik guardasigilli
hist. kraljevi upravitelj castaldo
kraljevo dostojanstvo regalità
bot. kraljevo kopje porraccio, asfodelo (Asphodelus albus) - krémpelj (-plja) m
1. artiglio; grinfia:
zgrabiti s kremplji afferrare con gli artigli
zasaditi kremplje v plen conficcare gli artigli nella preda
ostri kremplji artigli aguzzi
2. pejor. dito; unghia
3. pren. pl. kremplji grinfie:
dobiti koga v kremplje avere nelle grinfie qcn.
iztrgati iz krempljev strappare dalle grinfie
4. pren. (zelo mlado dekle) ragazzina, fanciulla
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui il diavolo ci ha messo lo zampino
pren. pokazati svoje kremplje tirare fuori le unghie - krí1 (krví) f
1. fiziol. sangue:
kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
strjena kri sangue coagulato
rdeč kot kri rosso sangue
človeška, živalska kri sangue umano, animale
biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
ožuljen do krvi coi piedi feriti
s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue
2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
kri se mu je umirila si è calmato
to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue
3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
(človek) mešane krvi di sangue misto
kri njene krvi sangue del suo sangue
biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri ni voda buon sangue non mente
kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
(nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
pren. postati meso in kri realizzarsi
piti (komu)
kri succhiare il sangue (a)
pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
imeti ribjo kri non scomporsi mai
po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
mlaka krvi lago, pozzo di sangue
pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
med. naval krvi congestione
transfuzija krvi trasfusione del sangue
anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
PREGOVORI:
mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza - króg (-a)
A) m
1. mat. circolo, cerchio:
opisati krog descrivere un cerchio
obseg, ploščina kroga circonferenza, superficie del cerchio
polmer, premer središče kroga raggio, diametro, centro del cerchio
pren. kvadratura kroga la quadratura del cerchio
2. (kar je tej krivulji podobno) cerchio; evoluzione; giro; lit. girone:
v krogu hoditi, bloditi girare in cerchio
postaviti se v krog mettersi, disporsi in cerchio
letalo je zarisalo širok krog l'aereo descrisse un'ampia evoluzione
krog obzidja il cerchio delle mura
3. cerchia; circolo; entourage:
krog strokovnjakov cerchia di esperti, di addetti ai lavori
knjiga namenjena širokemu krogu bralcev un libro destinato a un'ampia cerchia di lettori
praznovati božič v krogu družine fare Natale nella cerchia dei familiari
finančni, gospodarski krogi circoli finanziari, economici
kaj zvedeti iz dobro obveščenih krogov sapere qcs. da ambienti, da circoli ben informati
4. (področje, sfera) sfera, campo, ambito;
krog raziskovanja sfera, campo di ricerca
5. šport. krogi anelli
6. šport. giro; pedana (circolare) di lancio;
prehiteti koga za en krog doppiare uno
7. pren.
začarani krog circolo vizioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti kroge pod očmi avere le occhiaie
ogniti se koga v velikem krogu fare un ampio cerchio attorno a
posesti v krogu sedere in cerchio
pred očmi se mu delajo krogi vede le stelle
tisk. barvni krog disco dei colori
elektr. električni, magnetni, nihajni krog circuito elettrico, magnetico, oscillatorio
šport. olimpijski krogi cerchi olimpici
astr. živalski krog zodiaco
geogr. polarna kroga i circoli polari
krog kandidatov la rosa dei condidati
šport. izločilni krog turno eliminatorio
B) króg adv. star. attorno:
voj. (na) levo krog! front'a sinist!
C) prep. star. (okrog, okoli) attorno; circa:
smehljaj mu igra krog ust un sorriso si disegna attorno alle labbra, le labbra si atteggiano a sorriso - krùh (krúha) m
1. pane:
mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
kruh vzhaja il pane lievita
biti dober kot kruh essere buono come il pane
biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
star, suh kruh pane vecchio, stantio
bel, črn kruh pane bianco, nero
Grahamov kruh pane integrale
koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
domač kruh pane casalingo
drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
proizvodnja kruha industria panaria
2. pren. raccolto di grano
3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
biti ob kruh perdere il posto di lavoro
delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente
4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
truditi se za kruh guadagnarsi il pane
rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
PREGOVORI:
za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca - krvavênje (-a) n med. perdita di sangue, emorragia:
med. krvavenje iz nosu rinorragia
krvavenje iz ušesa otorragia - krvavéti (-ím) imperf.
1. perdere sangue, sanguinare (tudi pren.)
krvavi iz nosa gli sanguina il naso
2. dare, sacrificare il (proprio) sangue; combattere
3. colorarsi, tingersi di rosso; arrossare - krvavítev (-tve) f med. perdita di sangue, emorragia:
možganska, notranja krvavitev emorragia cerebrale, interna
krvavitev iz ledvice nefrorragia - kúpiti (-im) | kupováti (-újem) perf., imperf.
1. comprare, acquistare:
kupiti avto, hišo comprare l'automobile, la casa
kupiti za smešno ceno, po nizki ceni comprare a prezzo irrisorio, a buon prezzo
kupiti za drag denar, po visoki ceni comprare caro, a caro prezzo
kaj kupiti iz druge roke comprare qcs. di seconda mano
2. (podkupiti, podkupovati) comprare, corrompere:
sodnik se ni dal kupiti il giudice non si lasciò corrompere
3. igre comprare (una carta):
evf. pri sosedovih bodo kupili la vicina sta per partorire
pren. kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco
pren. kakor sem kupil, tako prodam come l'ho comprata così la vendo - lasciare
A) v. tr. (pres. lascio)
1. pustiti, puščati
2. zapustiti, zapuščati:
lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
lasciare la pelle umreti
lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
lasciarci una gamba izgubiti nogo
3. imenovati:
lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno
4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi
5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
lasciamo gli scherzi! šalo na stran!
6. prepustiti, prepuščati
7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
lasciare perdere ne meniti se
lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
lasciamo stare! dovolj o tem
lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln
B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se - latte
A) m
1. mleko:
latte crudo surovo mleko
latte pastorizzato pasterizirano mleko
latte omogeneizzato homogenizirano mleko
centrale del latte mlekarna
latte di gallina kulin. šodo s konjakom
fior di latte smetana
bambino di latte dojenček
da latte doječ
dente di latte mlečni zob, mlečnik
2.
la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati
3.
latte di calce apneno mleko
latte di cocco kulin. kokosovo mleko
latte detergente kozmet. čistilno mleko
4. bot.
latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)
B) agg. invar.
bianco latte mlečno bel - láž (-í) f bugia, menzogna; bubbola, balla; pren. pallonata; knjiž. impostura, mendacio:
debela, kosmata laž grossa bugia, bugia smaccata
na laž postaviti koga sbugiardare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
laž je pri njem v časteh mente spudoratamente
pog. postaviti trditev na laž smentire un assunto
dobiti, ujeti koga na laži cogliere in fallo qcn.
pitati bralce z lažmi bombardare i lettori di falsità
detektor laži lie detector, macchina della verità
praviti laži dire, raccontare balle, imposture
laž iz usmiljenja una bugia pietosa
PREGOVORI:
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte - legge
A) f
1. zakon:
legge ordinaria, speciale navadni, posebni zakon
a termini di legge po zakonu, na podlagi zakona
lo spirito della legge duh zakona
la legge è entrata in vigore zakon je stopil v veljavo
promulgare una legge razglasiti zakon
emanare una legge izdati zakon
osservare la legge spoštovati zakon
violare, trasgredire la legge prekršiti zakon
abrogare una legge preklicati zakon
dettar legge zapovedati
stabilire con legge določiti z zakonom
così dice la legge tako pravi zakon
la necessità non ha legge sila menja zakon
le leggi della pittura zakoni slikarstva
le leggi della fisica fizikalni zakoni
legge di Archimede Arhimedov zakon
2. pravo:
laurea in legge diploma iz prava
uomo di legge pravni strokovnjak, pravnik
3. zakon, zakonska oblast:
in nome della legge v imenu zakona
4. ekst. zakon:
la legge del più forte zakon močnejšega
la legge della giungla zakon džungle
la legge dell'omertà obljuba molčečnosti (pri mafiji); pajdaštvo
PREGOVORI: fatta la legge trovato l'inganno preg. vsak zakon ima stranska vrata
B) agg. invar. zakonski:
decreto legge zakonska odločba - lepénka (-e) f cartone:
škatla iz lepenke scatola di cartone
strešna lepenka carta catramata, bitumata
valovita lepenka carta ondulata - lepílo (-a) n
1. colla:
lepilo dobro drži la colla tiene, attacca, fa presa
mizarsko lepilo colla forte, da falegname, cervona
rastlinsko, živalsko lepilo colla vegetale, animale
naravna, sintetična lepila colle naturali, sintetiche
filat. brazdasto lepilo collatura
dekstrinsko, kazeinsko lepilo colla alla destrina, alla caseina
hladno, toplo lepilo colla a freddo, a caldo
lepilo iz škroba colla all'amido
2. pellicola (di colla) - lés (-á) m
1. legno:
les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
impregnirati les impregnare il legno
sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
eksotični les legno esotico
2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
izvažati les esportare il legname
kubični meter lesa un metro cubo di legname
gradbeni, stavbni les legname da costruzione
tesani, žagani les legname squadrato, segato
les za kurjavo legna da ardere
3. knjiž. (gozd) bosco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
papir. brusiti les sfibrare il legno
Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
celulozni les legno da cellulosa
črni les legno di aghifoglia
bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
jamski les legname per miniera
bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
okrogli les tondello
bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
upognjeni les legno ricurvo
vezani les legno compensato - lésti (lézem) imperf.
1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero
2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna
3. scorrere, colare (sudore, lacrime)
4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi
5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre
6. cascare
7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo
8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti
9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro - letéti (-ím) imperf.
1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare
2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti
3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro
4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola
5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato
6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari