Franja

Zadetki iskanja

  • tamburellare

    A) v. intr. (pres. tamburēllo) glasba igrati tamburin

    B) v. tr., v. intr. pren. škrabljati:
    la pioggia tamburellava sul tetto dež je škrabljal po strehi
  • tamburo

    A) m

    1. glasba boben:
    a tamburo battente, sul tamburo pren. v veliki naglici, nemudoma, takoj
    battuta di tamburo znak z bobnom
    rullo del tamburo bobnanje
    avere la pancia come un tamburo biti sit kot boben
    battere il tamburo pren. delati reklamo zase

    2. bobnar; vojaški tambor

    3. arhit. tambur (kupola)

    4. arhit. boben (pri stebru)

    5. tehn. boben

    6. voj.
    pistola a tamburo revolver, pištola na bobenček

    7. avto zavorni boben

    8. inform.
    tamburo magnetico magnetni boben

    9. navt.
    tamburo dell'ancora sidrni boben
    tamburo delle ruote kolesni pokrov (pri starinskih parnikih)

    10. tekstil boben
    tamburo a denti bobnasti rahljalnik

    11. hist. skrinjica za ovadbe

    12. publ. žarg. oglas abonentskih cen

    13. gled. vitel (za premikanje scen)

    14. oporni zid (pri starinskih utrdbah)

    B) agg. invar. zool.
    pesce tamburo (pesce luna) svetlica (Lampris luna)
  • tančíca (-e) f

    1. tekst. velo;
    rokavi iz tančice maniche di velo

    2. obl. velo, veletta:
    klobuk s tančico cappello con la veletta
    poročna, žalna tančica velo nuziale (da sposa), velo nero

    3. pren. velo:
    tančica dima, megle un velo di fumo, di nebbia
    zaviti v tančico skrivnosti stendere un velo di mistero
    njena smrt je še vedno zavita v tančico skrivnosti la sua morte è tuttora avvolta nel mistero
    pren. odgrinjati tančico s česa (razkrivati) svelare qcs.
    ugotavljati stilne tančice besedila scoprire le sfumature stilistiche del testo
  • tangēnte

    A) agg. mat. tangenten, dotikalen

    B) f

    1. mat. tangenta, dotikalnica:
    filare per la tangente pren. popihati jo
    partire per la tangente pren. uiti nadzoru

    2. delež, kvota

    3. ekst. slabš. podkupnina, izsiljena provizija
  • taníti (-ím) imperf. (tanjšati) assottigliare, rendere sottile; laminare:
    taniti s kovanjem assottigliare mediante forgiatura
    taniti kovino laminare il metallo
    taniti testo spianare la pasta
  • tanto1

    A) agg.

    1. tolik, tolikšen, toliko:
    dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve

    2. veliko, mnogo:
    poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
    tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko

    3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
    non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!

    4. (v primerjalnih stavkih)
    tanto... quanto toliko... kolikor:
    spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži

    5. ravno toliko:
    ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake

    6.
    ogni tanto vsake toliko:
    ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka

    7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
    ho tanto da fare imam toliko dela
    da tanto tega zmožen:
    tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
    di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
    a dir tanto kvečjemu
    fino a tanto che dokler
    fra non tanto kmalu, v kratkem
    or non è tanto pred kratkim
    arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
    combinarne tante toliko jih pogruntati
    darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
    dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti

    B) pron.

    1.
    tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
    tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn

    2. mnogo, veliko (stvari):
    quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!

    3.
    tanto... quanto ravno toliko

    4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
    dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe

    5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
    pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
    non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
    tant'è vseeno je
    tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
    con tanto di celo s, prav s:
    un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
    ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
    guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
    rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom
  • tappare

    A) v. tr. (pres. tappo) zamašiti, začepiti:
    tappare la botte začepiti sod
    tappare la bocca a qcn. pren. komu zapreti usta
    tappare un buco pren. zamašiti luknjo, nekako poravnati dolg
    tappare la finestra zadelati, zatesniti okno
    tapparsi gli occhi, le orecchie pren. zatiskati si oči, ušesa

    B) ➞ tapparsi v. rifl. (pres. mi tappo) zapreti, zapirati se:
    tapparsi in casa zapreti se v hišo
  • tárča (-e) f

    1. bersaglio, segno:
    streljati v tarčo tirare, sparare al bersaglio
    zadeti, zgrešiti tarčo colpire, mancare il bersaglio
    fiksna, premična tarča bersaglio fisso, mobile

    2. pren. bersaglio:
    biti tarča napadov essere il bersaglio di attacchi
    zaradi svoje nerodnosti je tarča splošnega posmeha per la sua goffaggine è lo zimbello di tutti
  • tartaruga f

    1. zool. želva; pren. počasnež:
    camminare come la tartaruga, a passi di tartaruga pren. hoditi po polžje

    2. kulin. želvje meso

    3. želvovina
  • tastatúra (-e) f

    1. (tipkovnica) tastiera:
    tastatura pisalnega stroja, računalnika la tastiera della macchina da scrivere, del computer

    2. muz. (klaviatura) tastiera (dell'organo, del clavicembalo, del pianoforte)
  • tavola f

    1. deska:
    tavola d'abete, di noce jelova, orehova deska
    tavola di salvezza pren. rešilna bilka
    calcare le tavole pren. gled. biti igralec, igrati

    2. ekst. plošča; ploščica, košček (čokolade)

    3. miza: ekst. omizje; ekst. obed; gost. bife, okrepčevalnica:
    a tavola za mizo, med obedom
    il pranzo è in tavola obed je na mizi
    tavola calda, fredda gost. bife, okrepčevalnica s toplimi, hladnimi jedmi
    tavola rotonda pren. okrogla miza
    mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
    portare in tavola dati na mizo, servirati

    4. delovna miza:
    la tavola del falegname skobeljnik; ekst.
    tavola da stiro likalnik

    5. plošča:
    le dodici tavole hist. dvanajstere plošče
    le tavole della legge biblijsko plošče božjih zapovedi

    6. umet. tabelna podoba

    7. tisk tabela; ilustracija:
    tavola a colori barvna slika
    tavola fuori testo tabela
    tavole geografiche mape, zemljevidi

    8. tabela, tablica, razpredelnica; grafikon:
    tavole astronomiche efemeride
    tavola censuaria katastrski register
    tavola genealogica rodovnik
    tavole logaritmiche mat. logaritemske tablice
    tavola periodica kem. tabela periodičnega sistema elementov
    tavola pitagorica mat. poštevanka
    tavole di tiro voj. strelske tablice

    9. mont.
    tavola dormiente separator, izločevalnik
    tavola a scossa stresalka

    10. faseta (na dragih kamnih)

    11. filat. kliše (za tiskanje znamk)

    12. glasba
    tavola armonica resonančni trup, pokrov, resonančno dno

    13. igre
    tavola reale backgammon

    14. šport
    tavola a vela jadralna deska, surf
    PREGOVORI: a tavola non s'invecchia preg. jesti in piti drži dušo pri telesu
  • inter.

    1. (izraža omalovaževanje) bah:
    te, nič ne bo s tem bah, non se ne farà niente

    2. (izraža pomislek) bah, boh:
    te, če bi mati izvedela bah, se venisse a saperlo la mamma
  • tečáj (-a) m

    1. cardine (di porta, finestra)

    2. geogr. polo:
    južni, severni tečaj Polo Sud, Polo Nord
    astr. nebesni tečaj polo celeste
    geogr. tečaj mraza il polo del freddo

    3. šol. corso, scuola:
    vpisati se na tečaj, obiskovati tečaj iscriversi a, frequentare un corso
    začetni, nadaljevalni tečaj corso per principianti, corso superiore
    tečaj srednje stopnje corso medio
    večerni tečaji corsi serali
    strojepisni tečaj corso di dattilografia
    tečaj angleščine corso di inglese
    tečaj krojenja in šivanja scuola di taglio e cucito
    dopisni, intenzivni tečaj corso per corrispondenza, corso intensivo

    4. ekon. corso, cambio:
    uradni tečaj corso ufficiale
    drseči tečaj corso mobile
    ekon. borzni tečaj corso, quotazione di borsa
    ECU je po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31.12. ... cambio dell'euro secondo il corso medio in vigore presso la Banca di Slovenia in data 31/12 ...

    5. (dolžinska mera, okoli 200 m) stadio

    6. strojn. asse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misliti, da je svet skočil s tečajev credere che sia crollato il mondo
    pren. premikati svet v tečajih rivoluzionare il mondo
  • têči (têčem) imperf.

    1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
    kri teče il sangue scorre
    teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
    pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
    iz rane teče kri la ferita gronda sangue
    teči kot blisk correre come il fulmine
    teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
    teči sem in tja correre avanti e indietro
    besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
    teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
    po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
    voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
    mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
    vrv teče po škripcu la fune scarrucola
    teči nazaj rifluire (di fiume)
    teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
    teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
    Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

    2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
    kolesa tečejo le ruote girano

    3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
    misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
    dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
    grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

    4. (trajati) correre:
    teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
    čas hitro teče il tempo corre veloce

    5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
    oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

    6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
    teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
    tečem po kruh corro a comprare il pane
    teči kot zajec correre come una lepre
    teči 100 metrov correre i cento metri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
    plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
    pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
    pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
    evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
    zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
    ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua
  • tečnáriti (-im) imperf.

    1. importunare, infastidire, dare fastidio; vulg. rompere le tasche, rompere:
    bolje je, da hodi igrat nogomet, kot pa da tečnari doma è meglio se gioca a calcio che dia fastidio per la casa

    2. insistere; sollecitare:
    toliko časa je tečnaril, da so mu ustregli insistette tanto che finirono con l'accontententarlo
  • téden (-dna) m settimana:
    tedna ni in ni konec la settimana è lunga a non finire
    izostajati po cele tedne essere assenti per intere settimane
    v nekaj tednih bo delo končano in poche settimane il lavoro sarà terminato
    teden dni bom doma starò a casa per una settimana
    medeni tedni la luna di miele
    teden Rdečega križa la settimana della Croce Rossa
    delovni teden settimana lavorativa
    petdnevni delovni teden settimana corta
    konec tedna il fine settimana, il week end
    rel. veliki teden la settimana santa
  • téhnika (-e) f

    1. (konstruiranje in izdelovanje strojev, veda o dejavnosti) tecnica:
    čudeži tehnike le meraviglie della tecnica
    dosežki tehnike i portati, le conquiste della tecnica
    poznavanje osnov tehnike conoscenza dei rudimenti della tecnica
    pog. vpisati se na tehniko iscriversi alla facoltà tecnica

    2. (izdelki te dejavnosti) tecnica:
    bela tehnika elettrodomestici

    3. (strojna in druga oprema) tecnica; apparato:
    voj. vojaška tehnika apparato bellico
    zaostala tehnika tecnica antiquata
    opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko attrezzare il laboratorio con la tecnica più avanzata

    4. (ustaljen postopek opravljanja neke dejavnosti) tecnica:
    muz. tehnika igranja (na klavir, orgle) tastiera
    slikarske tehnike tecniche pittoriche
    um. fresko tehnika la tecnica dell'affresco
    agr. tehnika proizvodnje vin enotecnica
    tehnika pomnjenja mnemotecnica

    5. žarg. hist., polit. (med vojno naprave predvsem za tiskarsko dejavnost) tipografia clandestina
  • téhtnica (-e) f bilancia; pesa; stadera:
    naravnati tehtnico regolare la bilancia
    nagniti, prevesiti eno stran tehtnice dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia
    dati na tehtnico (pretehtati, tudi ekst. ) porre sulla bilancia
    tehtnica se nagne la bilancia si inclina
    skodelici tehtnice i piatti della bilancia
    jeziček na tehtnici l'ago della bilancia
    analitska tehtnica bilancia analitica
    avtomatska tehtnica bilancia automatica
    fiz. hidrostatična tehtnica bilancia di Archimede, bilancia idrostatica
    javna tehtnica pesa pubblica
    kuhinjska tehtnica bilancia da cucina
    mostna tehtnica stadera a ponte
    teh. precizijska tehtnica bilancia di precisione
    rimska tehtnica bilancia romana
    grad. vodna tehtnica livella
    vzmetna tehtnica bilancia a molla
    pren. tehtnica se nagiba v njihovo korist, njim v prid la bilancia pende a loro favore
    pren. položiti na tehtnico vse rischiare il tutto per tutto
    pren. biti na tehtnici essere in grave pericolo
    pren. biti jeziček na tehtnici essere l'ago della bilancia
    astr. Tehtnica Bilancia
  • ték1 (-a) m

    1. corsa; marcia; andatura, andamento; ekst. carriera; šport. corsa; fondo:
    upočasniti tek rallentare la corsa
    zasopel od teka trafelato dalla corsa
    tek motorja corsa del motore
    ukvarjati se s tekom, (redno) teči praticare il jogging
    tekmovati v tekih gareggiare nelle corse
    tek na 100 metrov corsa dei, sui 100 m

    2. v teku in, entro, nel corso di:
    v teku enega tedna, enega leta in, entro una settimana, un anno
    v teku pogovora nel corso della conversazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tek skozi šibe (vrsta kazenskega teka) passaggio per le bacchette
    strojn. prosti tek ruota libera
    avt. prosti tek (stroja) marcia in folle
    šport. prvi, drugi tek slalomski, veleslalomski tek la prima, la seconda manche dello slalom, dello slalom gigante
    maratonski tek maratona
    orientacijski tek orienteering
    smučarski tek sci di fondo; fondo
    štafetni tek staffetta
    tek čez drn in strn cross (country)
    tek na dolge, srednje proge fondo, mezzofondo
    tek z ovirami corsa a ostacoli
  • tékati (-am) imperf. corerre:
    tekati sem in tja correre qua e là, scorrazzare
    tekati za kom inseguire, rincorrere qcn.; correre dietro a qcn, corrergli dietro