svétost (-i) f santità:
svetost družine, prisege la santità della famiglia, del giuramento
Zadetki iskanja
- svetóven (-vna -o) adj. mondiale:
svetovne zaloge nafte le scorte mondiali di petrolio
svetovni mir la pace mondiale
svetovna gospodarska kriza la crisi dell'economia mondiale
svetovno gospodarstvo l'economia mondiale
svetovna tržišča i mercati mondiali
svetovni jezik lingua mondiale
šport. svetovno prvenstvo campionato mondiale - svežína (-e) f freschezza, fresco; frescura:
svežina cvetja la freschezza dei fiori
svežina jesenskega dne il fresco di una giornata autunnale - svežíti (-ím) imperf. ➞ osvežiti
1. rinfrescare (tudi ekst.):
svežiti ozračje rinfrescare l'aria
svežiti spomin rinfrescare la memoria
2. pren. ravvivare:
svežiti barve ravvivare i colori - svíla (-e) f tekst.
1. seta:
umetna, surova svila seta artificiale, greggia
pren. ženske so bile oblečene v svilo le signore portavano abiti di seta
balonska svila seta impregnata
svila za podlogo seta per fodere
2. filo di seta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tekst. obtežiti svilo caricare la seta
degumirana svila seta sgommata
japonska svila seta giapponese
motana svila seta cruda
padalska svila seta per paracadute
prava svila pura seta
šantung, taft svila sciantung, taffetà - svínčnik (-a) m
1. matita; lapis:
ošiliti svinčnik fare la punta alla matita
barvni svinčnik matita colorata
kemični svinčnik biro
mehki, trdi svinčnik matita tenera, dura
mizarski svinčnik matita da falegname
rdeč svinčnik matita rossa
tehnični svinčnik matita automatica
2. um. matita:
risba v svinčniku disegno a matita - svínec (-nca) m
1. kem. piombo (Pb):
taliti svinec fondere il piombo
rudnik svinca miniera di piombo
kovček težak, kot bi bil iz svinca una valigia pesante come il piombo
pog. zastrupiti s svincem avvelenare col piombo
s svincem okovana palica bastone con la punta di piombo
2. pren. (svinčenka) pallottola (di piombo), piombo:
dobiti svinec v trebuh essere ferito al ventre
svinec mu je legel na veke aveva le palpebre pesanti dal sonno
metal. mehki, trdi svinec piombo puro, piombo all'antimonio - svinják (-a) m porcile; vulg. troiaio pren.
njegova soba je pravi svinjak la sua stanza è un vero porcile - svobôda (-e) f libertà;
osebna svoboda libertà individuale
politična, verska svoboda libertà politica, religiosa
hist. svoboda, enakost, bratstvo libertà, uguaglianza, fratellanza
svoboda človekove volje libero arbitrio
svoboda misli, govora, združevanja libertà di pensiero, di parola, di associazione
moralna, spolna svoboda libertà morale, sessuale
ohraniti, braniti, izgubiti svobodo conservare, difendere, perdere la libertà
zlorabljati svobodo abusare della libertà
boriti se, pasti za svobodo lottare, cadere per la libertà
puščati preveč svobode otroku lasciare troppa libertà al bambino
filoz. absolutna svoboda libertà assoluta
lit. pesniška svoboda licenza poetica
jur. pogodbena svoboda libertà contrattuale - svòd (svóda) m
1. arhit. (obok) volta; grad. arcata:
banjasti svod volta a botte
križni svod volta a crociera
kupolasti svod volta a cupola
pren. nebesni svod la volta celeste
2. anat.
lobanjski svod calotta, volta cranica - svój (svôja -e)
A) adj.
1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra
2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione
3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori
4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola
5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto
6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento
7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina
8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli
9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto
10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio
B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari - svōlgere*
A) v. tr. (pres. svōlgo)
1. odviti, odvijati
2. pren. razviti, razvijati
3. izvršiti, izvrševati; opraviti, opravljati (dejavnost)
B) ➞ svōlgersi v. rifl. (pres. mi svōlgo) odvijati se (tudi pren.):
il filo si svolge dal rocchetto nit se odvija od motka
la scena si svolge a Parigi all'inizio del secolo prizor se odvija v Parizu na začetku tega stoletja - ščegetáti (-ám) imperf.
1. solleticare, vellicare, titillare:
ščegetati po podplatih vellicare la pianta dei piedi
2. (dražiti) irritare:
prah ščegeta pljuča la polvere irrita i polmoni
ščegetal ga je smeh gli veniva da ridere - ščítiti (-im) imperf. ➞ zaščititi proteggere, difendere, riparare; tutelare:
ovitek ščiti knjigo la sopraccoperta protegge il libro
pren. ščititi komu hrbet riparare, coprire a qcn. le spalle
votlina nas je ščitila pred dežjem la caverna ci riparava dalla pioggia
zakon ščiti pravice državljanov la legge tutela i diritti dei cittadini - šè adv.
1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora
2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste
3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora
4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni
5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!
6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo
7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti
8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica
9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora
10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso
11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni
12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove
13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo
14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta - šènt (šénta) m
1. evf. (hudič) diavolo
2. pren. (izraža odklonilni odnos do osebe ali stvari):
bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil vedremo cosa inventa questo minchione
doma ima vsega šenta a casa tiene la roba più disparata
3. pren. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, začudenje, čustveno prizadetost, jezo)
ni šenta, da bi tega ne naredil certo che lo farò
šent, kako si suh! accipicchia quanto sei magro!
da bi te šent il diavolo ti porti! - šést (šêstih) numer. sei:
dvakrat tri je šest due per tre fa sei
ura je šest sono le sei
vožnja je trajala šest ur il viaggio è durato sei ore
avtobusna proga šest la linea automobilistica 6
dopolniti šest križev compiere sessant'anni
rel. šest resnic le sei verità - šestdnéven (-vna -o) adj. di sei giorni:
šport. šestdnevna (kolesarska) dirka la seigiorni - šêsti (-a -o) numer. sesto; sei:
hoditi v šesti razred fare la VI classe
potres šeste jakostne stopnje terremoto di 6o grado
šesti od zadaj sestultimo
geogr. šesta celina il sesto continente
alp. šesta stopnja sesto grado
pren. šesti čut sesto senso
danes smo šestega oggi è il sei, ne abbiamo sei
šesta ura popoldne le sei del pomeriggio
naložil si je šesti križ ha compiuto i sessant'anni
lingv. šesti sklon il sesto caso - širína (-e) f
1. larghezza; largo:
širina deske larghezza dell'asse
prepogniti list po širini piegare il foglio per il largo
lingv. širina samoglasnika apertura di una vocale
žel. širina tira scartamento
2. pren. larghezza, ampiezza, vastità; distesa:
širina pogledov larghezza, ampiezza di vedute
širina morja la distesa del mare
3. geogr., astr. latitudine:
astronomska širina latitudine celeste, declinazione
zemljepisna širina latitudine terrestre