Franja

Zadetki iskanja

  • všéčnost (-i) f

    1. bellezza, fascino, attrattiva:
    zavedala se je svoje všečnosti era cosciente del proprio fascino, di essere attraente

    2. piacevolezza

    3. soddisfazione, piacere, gradimento; gusto:
    gledati kaj z všečnostjo guardare qcs. con piacere
    podoba novih hiš je odvisna od všečnosti stanovalcev la fisionomia delle nuove case dipende dal gusto degli inquilini
  • vštévši (v adv. rabi) includendo, comprendendo; incluso, compreso:
    vlada ima petnajst članov, vševši predsednika il governo ha quindici membri, presidente (del Consiglio) compreso
  • vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
    vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
    vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
    vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
    vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
    ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
    vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

    2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
    vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
    vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

    3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
    vtakniti v internat mettere in un convitto
    vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

    4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
    v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
    vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
    vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
    pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
    pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
    pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

    B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intromettersi

    2. apostrofare, molestare qcn.:
    v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
    pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire
  • vulkán (-a) m

    1. (ognjenik) vulcano:
    vulkan bruha il vulcano erutta
    pobočje, vrh, krater vulkana il pendio, la cima, il cratere del vulcano
    aktivni, ugasli vulkan vulcano attivo, spento
    podmorski vulkan vulcano sottomarino
    astr. mesečevi vulkani i vulcani lunari

    2. pren. scoppio, sfogo, impeto:
    vulkan navdušenja uno scoppio di entusiamo
  • vzbúriti (-im) | vzbúrjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. eccitare:
    anat. vzburiti živčne končiče eccitare i dendriti

    2. agitare; (vznemiriti, vznemirjati) turbare; (razvneti, razvnemati) eccitare, stimolare; (jeziti) irritare:
    vihar vzburja morsko gladino la tempesta agita la superficie del mare
    spomin nanjo ga je vzburjal il ricordo di lei lo turbava, lo eccitava
    nerazsodno kritiziranje ga je vzburjalo la critica indiscriminata lo irritava

    B) vzbúriti se (-im se) | vzbúrjati se (-am se) perf., imperf. refl. agitarsi; turbarsi; eccitarsi (sessualmente)
  • vzdržljívost (-i) f tenacia, resistenza; sopportazione, sopportabilità; šport. buona tenuta:
    vzdržljivost kovine resistenza del metallo
    trpljenje, ki je doseglo meje človeške vzdržljivosti una sofferenza ai limiti della sopportazione umana
  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto
  • vzgíb (-a) m

    1. cenno; tratto:
    pozdraviti z vzgibom glave salutare con un cenno del capo

    2. impulso; stimolo:
    doživetja so mu dala prve vzgibe za pisateljevanje i primi stimoli a scrivere gli vennero dall'esperienza

    3. pren. moto; voce:
    vzgib neučakanosti moto d'impazienza
    srčni vzgib la voce del cuore
  • vzglávje (-a) n

    1. capezzale:
    bedeti pri bolnikovem vzglavju vegliare al capezzale del malato

    2. cuscino, guanciale:
    vzglavje njive testata del campo
    PREGOVORI:
    mirna vest je najboljše vzglavje una buona coscienza è un buon guanciale
  • vzhajajóč (-a -e) adj. che si leva, levante:
    pren. dežela vzhajajočega sonca il paese del sol levante, il Giappone
  • vzhóden (-dna -o) adj. orientale, dell'est, est:
    vzhodni del države la parte orientale del Paese
    veter piha z vzhodne strani il vento soffia da est
    trgovina med vzhodno in zahodno Evropo il commercio tra l'Europa Orientale e Occidentale
    geogr. države na vzhodni polobli i paesi dell'emisfero orientale
    fiz. vzhodna deklinacija declinazione orientale
    rel. vzhodna cerkev chiesa orientale
    hist. vzhodna fronta il fronte Est
    hist., geogr. Vzhodna Indija le Indie Orientali
    hist. Vzhodna Nemčija Germania Orientale
    geogr. vzhodna zemljepisna dolžina longitudine est
    hist., polit. vzhodni blok blocco orientale
    hist. Vzhodni Berlin Berlino Est
    Vzhodni Got ostrogoto
    rel. vzhodni obred rito orientale
    vzhodni razkol scisma d'oriente (1054)
    hist. vzhodno rimsko cesarstvo impero romano d'Oriente
  • vznesênost (-i) f enfasi, esaltazione; pathos:
    vznesenost besed l'enfasi, il pathos del discorso
    bolezenska vznesenost esaltazione morbosa
    verska vznesenost esaltazione religiosa
  • vzpétost (-i) f

    1. pendenza:
    strma vzpetost pobočja forte pendenza del declivio

    2. knjiž. (vzpetina) altura, rilievo
  • vzporéden (-dna -o) adj.

    1. parallelo:
    vzporedna ulica via parallela
    z rastjo gospodarstva vzporedna rast življenjskega standarda tenore di vita che cresce parallelamente alla crescita economica

    2. (istočasen) parallelo, contemporaneo:
    vzporedna gradnja več objektov costruzione parallela, contemporanea di vari edifici

    3. (postranski) collaterale, secondario:
    vzporedni proizvod pivovarne je kvas prodotto collaterale del birrificio è il lievito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. vzporedna črta parallela
    mat. vzporedna projekcija proiezione parallela
    mat. vzporedni premik traslazione
    elektr., pošta vzporedna vezava collegamento in parallelo
    elektr. vzporedni upor shunt
    teh. vzporedni črtalnik parallela
    teh. vzporedni primež morsetto parallelo
    muz. vzporedne kvinte quinte parallele
    ekon. vzporedni valuti valute parallele
    alp. vzporedno plezanje scalata in parallelo
  • vztrepetáti (-ám) | vztrepetávati (-am) perf., imperf.

    1. tremare, trepidare, sussultare:
    vztrepetati od groze tremare di terrore

    2. pren. tremare, tremolare, ondeggiare:
    listi vztrepetajo v vetru le foglie tremolano al vento

    3. pren. tremare, trepidare:
    vztrepetati za sinovo usodo trepidare per la sorte del figlio

    4. pren. tremare, tremolare, sussultare:
    glas mu vztrepeta la voce gli trema
  • vzvihráti (-ám) | vzvihrávati (-am) perf., imperf.

    1. sventolare, ondeggiare

    2. agitare:
    burja je vzvihrala morsko gladino la bora agitò la superficie del mare

    3. precipitarsi (da qcn.); slanciarsi

    4. pren. turbare

    5. pren. sommuovere, conturbare

    6. pren. (zelo se razburiti, razburjati) esplodere, sbottare
  • vzvíšenost (-i) f

    1. elevatezza, superiorità, altezza, eminenza:
    vzvišenost duha altezza d'animo
    vzvišenost njegovega uma l'eminenza del suo ingegno

    2. alterezza, sussiego:
    njegova vzvišenost (vzvišeno obnašanje) il suo atteggiamento di superiorità, la sua aria di sussiego
  • vzvòd (vzvóda) m

    1. leva:
    pritisniti na vzvod premere sulla leva
    krmilni, sprožilni vzvod leva di comando, di scatto
    vodnjak na vzvod pozzo con mazzacavallo
    črkovni vzvod tasto (della macchina da scrivere)
    avt. vzvod za plin leva del gas, manetta
    fiz. ročica vzvoda braccio della leva

    2. pren. leva, stimolo:
    vzvodi napredka le leve del progresso

    3. šport. leva, presa di braccia, di gamba
  • vžíg (-a) m

    1. accensione:
    vžig motorja accensione del motore
    spontan vžig autoaccensione, combustione spontanea
    nastaviti vžig regolare l'accensione
    vžig z vžigalno vrvico brillamento a miccia
    vžig (svetlobnega signala pri flipperju) tilt

    2. kem. ignizione
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici