Franja

Zadetki iskanja

  • viale m

    1. drevored, bulvar; steza (v parku)

    2.
    il viale del tramonto pren. (telesni, umski) zaton:
    un attore sul viale del tramonto igralec v zatonu
  • vibrione m med. vibrij:
    vibrione del colera vibrij azijske kolere (Vibrio cholarae)
  • více (víc) f pl. rel. purgatorio (tudi ekst.):
    pekel, vice in nebesa l'inferno, il purgatorio, il paradiso
    pren. trpeti kakor duša v vicah soffrire le pene del purgatorio
  • vídenje (-a) n

    1. vista, il vedere; visione:
    sposobnost za videnje v mraku capacità di vedere al buio
    režiserjevo videnje drame il dramma nella visione del regista

    2. rel. visione:
    apokaliptična videnja visioni apocalittiche

    3. previsione; chiaroveggenza:
    videnja prihodnosti antiveggenza
  • vídeti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. vedere;
    spet videti rivedere
    razločno videti vedere chiaramente
    v sanjah videti vedere in sogno, sognare
    ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
    (kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
    v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
    videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

    2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
    bil je videti utrujen sembrava stanco
    utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

    3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
    rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
    ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
    rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

    4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
    vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
    takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
    vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
    vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
    ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
    posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
    belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
    šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
    videti le denar pensare soltanto ai soldi
    ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
    tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
    povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
    videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
    le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
    videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
    živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
    vse videti črno essere pessimista
    hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
    rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
    veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
    rada se vidita quei due filano
    zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
    več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
    o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

    B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
    iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
    toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
    otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista
  • vigile

    A) agg. čuječ, buden

    B) m stražnik:
    vigile del fuoco gasilec
    vigile urbano mestni stražnik
  • vigna f

    1. agr. vinograd:
    terreno piantato a vigna zemlja, zasajena s trto
    la vigna del Signore pren. Gospodov vinograd, Cerkev
    vigna che non fa uva pren. nesposobnež; jalovo podjetje, početje
    non essere terreno da piantar vigna pren. biti ničvreden, neresen, nesposoben

    2. pren. vir dobička:
    la vigna di Cristo pren. šalj. donosno početje, dobičkonosna dejavnost
  • vigore m

    1. moč, čvrstost:
    il vigore della giovinezza mladostna moč
    vigore del terreno rodovitnost tal
    vigore del vino moč vina

    2. ekst. pren. energija, moč, čilost, krepkost; živost, živahnost

    3. pravo veljavnost:
    entrare in vigore stopiti v veljavo
    essere in vigore biti v veljavi
  • vijáček (-čka) m dem. od vijak vitina:
    pren. biti le droben vijaček v stroju essere soltanto un'insignificante rotella del congegno
  • vijólica (-e) f bot. viola, violetta (Viola):
    šopek vijolic un mazzolino di viole
    dišeča vijolica viola mammola (Viola odorata)
    divja vijolica viola del pensiero (Viola tricolor)
  • villaggio m (pl. -gi)

    1. vas:
    idiota, scemo del villaggio vaški bebec, norec

    2. ekst. naselje:
    villaggio olimpico olimpijsko naselje
    villaggio turistico turistično naselje
  • vincolo m

    1. pravo služnost:
    vincolo forestale gozdna služnost
    vincolo ipotecario hipoteka

    2. pren. obveza, obveznost:
    vincolo del giuramento obveza sprejeta s prisego

    3. pren. vez, zveza:
    vincolo dell'amicizia prijateljska vez
    vincolo del matrimonio zakonska zveza
    i vincoli del sangue krvne vezi
  • vino m

    1. vino:
    vino bianco, rosé, rosso belo, roze, rdeče vino
    vino da dessert, da pasto desertno, namizno vino
    vino secco, abboccato, dolce suho, polsladko, sladko vino
    vino nuovo, vecchio novo, staro vino
    vino d'annata žlahtno vino
    vino artefatto sadno vino
    vino battezzato pren. šalj. krščeno vino
    vino brulé kuhano vino
    vino a denominazione d'origine controllata vino s kontroliranim poreklom
    vino fatturato ponarejeno, nepristno vino
    vino gasato, gassato umetno peneče se vino
    vino mezzo, secondo patočno vino
    vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona)
    dire pane al pane e vino al vino pren. naliti čistega vina, reči bobu bob in popu pop

    2. (sadno) vino:
    vino di mele (sidro) jabolčnik
    vino di riso sake

    3. pren. pijanost:
    i fumi del vino pijanost
    avere il vino allegro, triste pren. v pijanem stanju biti vesel, žalosten
    reggere il vino dobro prenesti vino
    smaltire il vino prespati pijanost, strezniti se
    PREGOVORI: buon vino fa buon sangue preg. vino poživlja kri
  • viōla1

    A) f vijolica (Viola); vijolica (cvetlica):
    un mazzolino di viole šopek vijolic
    viola mammola babji stolček, dišeča vijolica (Viola odorata)
    viola del pensiero mačeha (Viola tricolor)

    B) agg. invar.

    1. vijoličen

    2. šport
    giocatore, tifoso viola igralec, navijač Fiorentine

    C) m invar.

    1. vijolična barva

    2. šport igralec Fiorentine
  • violazione f kršitev, kršenje; prelomitev; oskrunitev; onečaščenje:
    violazione di un accordo kršitev dogovora
    violazione di domicilio kršitev nedotakljivosti stanovanja
    violazione di corrispondenza kršitev pisemske skrivnosti
    violazione del segreto d'ufficio izdaja uradne skrivnosti
    violazione di sepolcro oskrunitev groba
    violazione di sigilli poškodovanje uradnega pečata
    violazione di territorio kršitev nedotakljivosti ozemlja
  • vipera f

    1. zool. gad (Vipera); kača:
    vipera acquaiola (natrice) belouška (Natrix natrix)
    vipera comune laški, rilčasti gad (Vipera aspis)
    vipera dal corno modras (Vipera ammodytes)
    vipera cornuta, della sabbia (ceraste) lefa, rogata kača (Aspis cerastes)
    vipera del deserto puhnica (Bitis arietans)
    vipera della morte (acantofide) smrtna kača (Acantophis antarcticus)
    vipera soffiante kasava (Bitis lachesis)

    2. pren. kača:
    avere una lingua di vipera imeti strupen jezik
    essere una vipera biti strupen kot kača

    3. navt. vrsta čolna na vesla (v beneški laguni)
  • virulēnza f

    1. biol. virulenca

    2. pren. virulenca, zlobnost, strupenost:
    virulenza del linguaggio strupenost izrazov
  • visita f

    1. obisk:
    visita di dovere, di omaggio dolžnostni, vljudnostni
    visita privata, ufficiale zasebni, uradni obisk
    visita pastorale relig. kanonična vizitacija
    visita a un amico, a un malato obisk prijatelja, bolnika
    visita di S. Elisabetta pren. zelo dolg obisk
    visita del Signore pren. nesreča
    abito da visita popoldanska obleka
    biglietto da visita vizitka
    andare, essere in visita da qcn. iti h komu, biti pri kom na obisku
    fare visita a obiskati (koga)

    2. med. pregled:
    visita ambulatoriale, domiciliare ambulantni pregled, pregled na domu
    visita di controllo, generale, medica, specialistica kontrolni, splošni, zdravniški, specialistični pregled
    marcar visita voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled
    passare la visita dati se pregledati

    3. ekst. pregled, preiskava, inšpekcija:
    visita alle carceri, alla scuola inšpekcija zaporov, šolska inšpekcija
    visita doganale carinski pregled
    visita delle navi mercantili pregled, preiskava trgovskih ladij
  • visôkost (-i) f

    1. altezza:
    ekst. visokost neba l'altezza del cielo

    2. pren. (domišljavost, prevzetnost) presunzione, boria, spocchia

    3. knjiž. (vzvišenost, dostojanstvenost) nobiltà, sublimità
  • visokotemperatúren (-rna -o) adj. teh. ad alta temperatura:
    visokotemperaturno sušenje lesa essicazione del legno ad alta temperatura