ventilátor (-ja) m ventilatore:
grelni, hladilni ventilator ventilatore del riscaldamento, dell'aria di raffreddamento
namizni, stropni ventilator ventilatore da tavolo, da soffitto
Zadetki iskanja
- vēnto m
1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo
2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok
3. metal. topli zrak
4. fiziol. evfemistično veter, plin
5. astr.
vento solare sončni veter
6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar - ventuno
A) agg. enaindvajset:
il giorno ventuno del mese enaindvajseti, enaindvajsetega v mesecu
B) m f enaindvajset:
le ventuno deveta ura zvečer
nel '21 enaindvajsetega leta - verga f
1. redko vejica, šiba:
tremare come una verga tresti se kot šiba na vodi
2. palica; šiba; navt. jadrnik:
verga del pendolo nihalo
3. knjižno pastirska palica
4. žezlo; palica:
la verga del mago čarovniška palica
verga di Mercurio (caduceo) Merkurjeva palica
fascio di verghe (fascio littorio) hist. liktorski sveženj (v starem Rimu), liktorski snop (v fašistični Italiji)
5. palica, ingot:
verga di ferro, d'oro železna, zlata palica
verga del tram ekst. tramvajska tračnica
6. zool.
verga d'oro modrinček (Polyommatus virgaurea)
7. bot.
verga d'oro zlata palica, zlata rozga, zlata šiba, trebuhovka (Solidago virgaurea)
8. pog. batina, penis - veríga (-e) f
1. catena:
železna veriga catena di ferro
člen verige anello di catena
povezati, privezati, speti kaj z verigo legare qcs. con la catena
držati psa na verigi tenere il cane alla catena
pasja, vprežna veriga catena del cane, del tiro
sidrna veriga catena dell'ancora
varnostna veriga za vrata catena di sicurezza
pren. nadeti komu verige, vtakniti koga v verige imporre le catene a qcn., incatenare qcn.
strgati, zdrobiti verige (tudi pren.) spezzare le catene
2. pren. catena, ceppo:
trgati družbene verige spezzare i ceppi della tradizione
3. pren. (več med seboj povezanih oseb) catena; grad.
veriga delavcev (ki si podajajo opeko ipd. ) lombardata
prekupčevalska, tihotapska veriga catena di incettatori, di contrabbandieri
4. (večja skupina sledečih si pojavov) catena:
miselna veriga catena di pensieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
držati občutke na verigi controllare, tenere a bada le sensazioni
imeti ljudi na verigi avere il completo dominio sulle persone
počutiti se kot pes na verigi sentirsi come il cane alla catena
gonilna veriga catena di trasmissione
geogr. gorska veriga catena montuosa
elektr. izolatorska veriga catena di isolatori
strojn. kalibrirana veriga catena calibrata
lamelna veriga catena a lamelle
biol. prehranjevalna veriga catena alimentare
avt. snežne verige catene da neve
lingv. govorna veriga catena parlata
kem. veriga atomov catena di atomi
anat. veriga ganglijev catena di gangli
veriga hotelov, trgovin catena di alberghi, di negozi
veriga kinodvoran circuito di cinematografi - vērme m
1. črv:
verme dei bambini (ascaride) otroška glista
verme della farina (tenebrione) zool. mokar (Tenebrio molitor)
verme dei pavimenti zool. (Auchmeromya luteola)
verme solitario (tenia) zool. trakulja (Tenia solium)
essere nudo come un verme pren. biti gol ko ptič
2.
vermi pl. med. gliste
3. pog. gosenica; ličinka (sviloprejke)
4. pren. slabš. zavrženo, podlo bitje; ničvredno bitje, črv:
comportarsi da verme ravnati podlo, odvratno
5. pren. črv:
il verme della coscienza grizenje vesti
6. zool. členi polža
7. veter.
mal del verme (farcino) konjska smrkavost - vero
A) agg.
1. resničen, pravi
2. pravi, točen:
chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti
3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
fosse vero! ko bi bilo res!
non mi par vero ne morem verjeti
non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)
4. pravi, pristen:
vero oro pravo zlato
5. pren. pravi, iskren:
vera amicizia pravo prijateljstvo
un vero artista pravi umetnik
B) m
1. resnica:
a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
a dire, per dire il vero če naj bom iskren
orologio che dice il vero točna ura
essere nel vero ne motiti se
non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično
2. umet. narava:
disegno dal vero risba, upodobitev po naravi - vertikálen (-lna -o) adj. verticale (tudi ekst.):
vertikalen prerez sezione verticale
vertikalna rotacija avvicendamento in verticale
ekon. vertikalna delitev dela divisione verticale del lavoro
soc. vertikalna mobilnost mobilità verticale
arheol. vertikalna stratigrafija stratigrafia verticale
strojn. vertikalni stroj macchina verticale
muz. vertikalno združevanje tonov accordo, l'accordare - vêrz (-a) m
1. lit. verso:
rimani, prosti verzi versi rimati, sciolti
metrum, ritem verza il metro, il ritmo del verso
akatalektični, hiperkatalektični verz verso acatalettico, ipercatalettico
akcentuacijski (naglasni)
verz verso accentuativo
silabični (zlogovni)
verz verso sillabico
drama, roman v verzih dramma, romanzo in versi
2. pl. verzi (pesem) poesia, rime - verzifikácija (-e) f
1. versificazione, il verseggiare
2. pejor. opera in versi
3. (pesništvo) poesia:
povojna verzifikacija la poesia del dopoguerra - vêrzija (-e) f
1. versione; redazione, stesura:
povedati svojo verzijo dogodkov esporre la propria versione dei fatti
dopolnjena verzija besedila redazione, stesura completata del testo
2. (izvedba) versione:
luksuzna verzija izdelka versione lusso di un prodotto - vès (vsà, vsè)
A) adj.
1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo
2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé
3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse
4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi
5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa
6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo
B) pron.
1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto
2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono
3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - vêslo (-a) n remo:
potegniti vesla v čoln tirare i remi in barca
splavarsko veslo remo da zatteraio
veslo z dvema lopatama remo doppio
veslo za veslanje s krme bratto
čoln na vesla barca a remi
ročaj, steblo, list (pero), lopata vesla impugnatura, tallone, girone, pala del remo - véstnost (-i) f esattezza, scrupolo, scrupolosità, accuratezza, acribia, coscienziosità:
vestnost v izpolnjevanju dolžnosti coscienziosità nell'adempimento del proprio dovere - veščína (-e) f arte; mestiere; ekst. felicità:
vojaška veščina l'arte della guerra
opraviti neko delo z veliko veščino eseguire un lavoro a regola d'arte
obvladati poklicne veščine, poklic impadronirsi del mestiere
veščina pri pesnjenju la felicità nel comporre versi - véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta - vetrobránski (-a -o) adj. avt.
vetrobransko steklo vetro del parabrezza - vézati (véžem) imperf.
1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine
2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma
3. teh. collegare, congiungere
4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle
5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura
6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento
7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento
8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente
9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni
10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento
11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca
12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare - ví (vé vé) pron.
1. voi:
vsi delamo, vi pa spite noi tutti lavoriamo, mentre voi (voialtri) dormite
blagor vam! beati voi!
gorje vam! poveri voi!
2. (izraža osebo, ki jo govoreči vika) lei; knjiž. ella:
ogovarjati koga z vi dare del lei a qcn.
3. (v dajalniku izraža svojino, osebno prizadetost)
kako vam je ime? (lei) come si chiama?
to so vam bili lepi časi quelli sì erano bei tempi!
4. (izraža človeka nasploh)
hudo je, če vas tako zaničujejo è grave se ti disprezzano così, se si è disprezzati così - via1 f
1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš
2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)
3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem
4. astr.
via lattea rimska cesta
5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)
6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot
7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon
8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi
9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri
10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani
11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod
12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti
13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti
14. zaključek; dokaz
15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan
16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti