vatikánski (-a -o) adj. vaticano:
vatikanska država Stato della Città del Vaticano, Vaticano
rel. drugi vatikanski koncil Concilio Vaticano II
Zadetki iskanja
- vbrízg (-a) m iniezione, siringatura; spruzzo:
med. vbrizg cepiva iniezione del vaccino
grad. vbrizg cementa iniezione di cemento
vbrizg laka uno spruzzo di vernice - vdájati se (-am se) | vdáti se (vdám se) imperf., perf. refl.
1. cedere:
pod se vdaja il pavimento cede
2. cedere, lasciarsi andare, rassegnarsi:
vdajati se obupu cedere allo sconforto
vdati se v usodo rassegnarsi alla (mala) sorte
3. darsi, abbandonarsi:
vdajati se razvratu darsi al vizio
4. arrendersi:
po dolgem boju so se vdali dopo aver strenuamente combattuto si arresero
5. šport. abbandonare:
boksar se je vdal il pugile ha abbandonato
6. pren. concedersi, darsi a qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vdajati se igralski strasti indulgere al vizio del gioco
vdati se tuji volji piegarsi all'altrui volere
vdati se pod težo dejstev arrendersi all'evidenza dei fatti - vdélati (-am) | vdelávati (-am) perf., imperf.
1. incastonare, montare, tempestare:
vdelati diamant v prstan incastonare, montare un diamante nell'anello
2. inserire, murare:
vdelati okno v zidno odprtino inserire la finestra nell'apertura del muro - vdóva (-e) f
1. vedova:
vdova po profesorju vedova del professore
slamnata vdova vedova bianca
jur. odpravnina vdove vedovile
2. zool. črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans) - vēcchio
A) agg. (m pl. -chi)
1. star:
essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem
2. starejši:
Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši
3. star, uležan:
luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
vino vecchio staro vino
4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
le vecchie mura staro obzidje
il vecchio testamento stara zaveza
vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova
5. star (zastaran, ukoreninjen):
una vecchia abitudine stara navada
il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
la vecchia guardia stara garda
6. pren. zastarel
7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
abito vecchio stara, ponošena obleka
roba vecchia starina
8. pren. previden; vešč:
vecchia volpe pren. star lisjak
essere vecchio del mestiere biti vešč v čem
B) m (f -ia)
1. starec, starejša oseba:
ospizio dei vecchi dom za starejše občane
i miei vecchi pog. moji starši
2.
vecchi pl. predniki
3. staro, zastarelo - večína (-e) f maggioranza; preponderanza, pluralità; maggior parte:
dobiti večino glasov conseguire la maggioranza dei voti
absolutna, relativna večina maggioranza assoluta, relativa
kvalificirana večina maggioranza qualificata
tiha večina maggioranza silenziosa
večina dneva la maggior parte del giorno
v večini primerov nella maggioranza dei casi
večina molči i più tacciono - véčji (-a -e) adj.
1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
obl. večja številka oversize
večji del je narejen il più è fatto - večkráten (-tna -o) adj. ripetuto, reiterato; plurimo:
večkratni milijarder plurimiliardario
šport. večkratni svetovni prvak più volte campione del mondo
med., adm. večkratni invalid portatore di più handicap
trg. steklenica za večkratno uporabo bottiglia con vuoto a rendere
jur. večkratni povratnik recidivo - vedeževáti (-újem) imperf. vaticinare, divinare; presagire, indovinare, predire:
vedeževati iz kart, iz dlani, iz kavne usedline indovinare dalle carte, dalla mano, dai fondi del caffè - vedríti (-ím)
A) imperf.
1. ripararsi:
vedriti pod napuščem ripararsi sotto la sporgenza del tetto
2. rasserenare, tranquillare:
pren. vedriti in oblačiti fare il bello e il brutto tempo
B) vedríti se (-ím se) imperf. impers. rasserenarsi, schiarirsi - vêdro (-a) n
1. secchio, secchia; recipiente, bidone:
zajemati vodo z vedrom attingere l'acqua col secchio
vedro za premog, za smeti secchio del carbone, bidone della spazzatura
2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) barile - veleno m
1. strup (tudi ekst.):
amaro come il veleno grenek kot pelin
l'aria delle città è satura di veleni zrak v mestih je zasičen s strupi
cos'è il veleno che mi offri? kakšen strup pa mi ponujaš?
il veleno del cobra kobrin strup
andare in veleno, trasformarsi in veleno pren. postati, pretvoriti se v strup
2. pren. strup; sovraštvo, mržnja:
il veleno dell'invidia strup zavisti
avere il miele sulla bocca e il veleno nel cuore za sladkimi besedami skrivati globoko sovraštvo
avere del veleno contro qcn. kuhati jezo na koga
avere il veleno in corpo gojiti globoko sovraštvo
mangiare, masticare veleno požreti, požirati sovraštvo
schizzar veleno (da tutti i pori), sputare veleno pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo
3. pren. strupeno, zlobno namigovanje - vêlik (-íka -o)
A) adj.
1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo
2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo
B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai - veljáti (-ám) imperf.
1. essere in vigore; datare:
predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno
2. essere valido, valere:
vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno
3. costare:
koliko velja? quanto costa?
naj velja, kar hoče! costi quel che costi!
4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
velja samo dokaz conta soltanto la prova
5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado
6. veljati za essere considerato, passare per:
ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
veljati za poštenega človeka passare per galantuomo
7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento
8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
korajža velja! coraggio!, forza!
neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo - veloce agg.
1. hiter; uren; nagel:
il veloce trascorrere del tempo hitro minevanje časa
essere veloce come il lampo, come il vento biti hiter kot blisk, kot veter
2. avv. hitro:
gli anni fuggono veloci leta naglo bežijo
3. glasba urno, hitro - velocità f
1. hitrost, brzina:
a grande velocità zelo hitro
a grande, a piccola velocità železn. brzovozen, vozen
a tutta velocità z vso brzino; na vso moč
corse di velocità šport sprinterski teki
gara di velocità su pista šport hitrostna dirka (na dirkališču, v kolesarstvu)
velocità di crociera tehn. potovalna hitrost
prendere velocità pospešiti, pospeševati
2. fiz. hitrost, brzina:
velocità della luce, del suono svetlobna, zvočna hitrost
velocità angolare kotna hitrost
velocità commerciale ekonomična hitrost
velocità iniziale začetna hitrost
velocità di marcia potovalna hitrost
velocità media povprečna hitrost
velocità periferica obodna hitrost
velocità supersonica nadzvočna hitrost
3. avto hitrost, prestava:
ingranare la prima velocità dati v prvo hitrost - vendetta f
1. maščevanje:
vendetta di sangue krvno maščevanje
far vendetta di kaj, koga maščevati
prendere vendetta maščevati se
2. kazen:
la giusta vendetta del cielo pravična božja kazen
ingiustizia che grida vendetta v nebo vpijoča krivica
misfatto che grida vendetta zločin, ki vpije po kazni - vendita f
1. prodaja:
vendita all'asta dražba
vendita per corrispondenza prodaja po pošti
vendita al dettaglio, al minuto prodaja na drobno
vendita all'ingrosso prodaja na debelo
vendita porta a porta akviziterska prodaja, prodaja na dom
vendita fallimentare stečajna prodaja
2. ekst. razprodaja:
vendita di fine stagione sezonska razprodaja
3. ekst. slabš. trgovanje:
la stampa ha denunciato la vendita del posto di direttore tisk je obsodil trgovanje z mestom direktorja
4. šport transfer (igralca v profesionalnem nogometu)
5. trgovina, prodajalna
6. hist. shajališče karbonarjev - vénerin (-a -o) adj. di Venere, med. venereo; astr. venusiano:
anat. venerin griček monte del pube, monte di Venere
bot. venerini lasci capelvenere, adianto (Aduiantum capillus Veneris)
zool. venerin pas cinto di Venere (Cestus veneris)