sfoggiare
A) v. tr. (pres. sfōggio) razkazovati:
sfoggiare la nuova automobile razkazovati novi avto
B) v. intr. razkazovati se; živeti razkošno
Zadetki iskanja
- sfruttare v. tr. (pres. sfrutto)
1. izkoristiti, izkoriščati (tudi pren.)
2. ekst. izrabiti, izrabljati; zlorabljati; okoristiti, okoriščati se s čim:
sfruttare l'occasione izrabiti priložnost
sfruttare la buona fede altrui okoristiti se z zaupanjem drugih - sgonfiare1
A) v. tr. (pres. sgonfio)
1. izprazniti, izpustiti zrak:
sgonfiare un salvagente di gomma izprazniti gumijast rešilni pas
2. ekst. odstraniti, zmanjšati oteklino
3. pren. obrzdati, pristriči:
sgonfiare l'orgoglio obrzdati samozaverovanost
4. pog. nadlegovati
B) ➞ sgonfiarsi v. rifl. (pres. mi sgonfio)
1. izprazniti se (zraka, plina)
2. splahniti (oteklina)
3. pren. pobesiti se (komu) greben:
dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato po blamaži se mu je greben povesil - shruméti (-ím) perf. muoversi sferragliando, rombando:
plaz shrumi s hriba la valanga precipita rombando a valle - sì1
A) avv.
1. da:
sì certo da, seveda
sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
più sì che no verjetno da
sì e no kvečjemu, niti ne:
sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril
2. res, zares:
questa sì che è bella ta je pa res dobra!
dire di sì pritrditi, pritrjevati
B) m
1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
la lingua del sì italijanščina
decidere, risolversi per il sì odločiti se za
2. pl. (glas, odgovor) za:
cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset - siēsta f opoldanski počitek:
fare la siesta podremati, odpočiti si po kosilu - signora f
1. (nagovorno) gospa:
la signora è servita izvolite, gospa
Signore e signori gospe in gospodje
la signora maestra gospa učiteljica
2. žena, soproga:
i miei ossequi alla signora pozdravite, prosim, gospo!
3. gospa, ženska; (ženska) stranka:
parrucchiere per signora damski frizer
4. gospodinja
5. gospa, vladarica, graščakinja, kraljica
6. relig.
Nostra Signora Mati božja
7. gospa (ženska gosposkega obnašanje; bogata ženska):
una vera signora prava gospa
fare la signora biti gospa, živeti gosposko
8.
la Signora šport šalj. (nogometno moštvo) Juventus - signore
A) m
1. (nagovorno) gospod:
il signore desidera? želite, gospod?
egregio signore dragi gospod (v pismih)
2. gospod:
il signor Rizzi gospod Rizzi
il signor dottore gospod doktor
sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
no signore, signor no ne (nikalni odgovor)
3. gospod, gospodar
4. knez; vladar; guverner:
i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)
5.
Signore relig. Gospod:
Nostro Signore Jezus Kristus
la casa del Signore cerkev
6. gospod, moški; stranka
7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
modi da signore gosposko obnašanje
fare il signore živeti kot gospod, gosposko
8.
signori gospoda
B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
un signor cappotto gosposki plašč - signoríja (-e) f hist. signoria:
beneška signorija la signoria della Serenissima - sigúrnost (-i) f pog.
1. sicurezza, certezza
2. (zanesljivost) affidabilità
3. (prepričanost) certezza; decisione
4. ekst. sicurezza; garanzia:
sigurnost skrivališča la sicurezza del nascondiglio - sijájen (-jna -o) adj.
1. lucido, brillante; smagliante, sfolgorante:
sijajna površina pohištva la superficie lucida dei mobili
2. ekst. meraviglioso, splendido
3. (zelo uspešen, učinkovit) magnifico, strepitoso:
sijajen uspeh un successo strepitoso
4. pren. ottimo, eccellente, bravissimo:
sijajen tovariš un ottimo compagno
sijajen stilist un eccellente stilista
napraviti sijajen vtis fare un figurone
sijajna zmaga trionfo
sijajna oprema grande apparato - sijáti (síjem) imperf.
1. splendere, brillare, knjiž. raggiare (tudi pren.):
sijala je v vsej svoji lepoti splendeva in tutta la sua bellezza
2. risplendere, rifulgere
3. pren. (sijati skozi) trasparire; knjiž. tralucere, raggiare:
sijati od sreče, ponosa raggiare di felicità, di orgoglio
na vseh obrazih sije veselje da tutti i volti traluce la gioia
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia risplende il sole, viene il sereno - sikstínski (-a -o) adj. um.
Sikstinska kapela la Cappella Sistina - síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - silēnzio m (pl. -zi)
1. tišina; ekst. mir:
silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
il silenzio dei boschi gozdna tišina
giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj
2. molk, tišina:
silenzio! tiho!
silenzio stampa časopisni molk
ascoltare in silenzio molče poslušati
fare silenzio molčati
3. pozaba:
cadere nel silenzio pasti v pozabo
passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
vivere nel silenzio živeti samotno, vstran
4. voj. povečerje, znak za tišino
PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato - síliti (-im) imperf.
1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare
2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai
3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata
4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco
5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn. - silovítost (-i) f forza, empito, veemenza, impeto; violenza:
silovitost strasti la forza, l'empito della passione - simbolizírati (-am) imperf., perf. simboleggiare, raffigurare, prefigurare, significare:
golob simbolizira mir la colomba simboleggia la pace - simbolo m
1. simbol; znamenje, prispodoba:
la colomba è il simbolo della pace golob je simbol miru
2. relig.
simbolo niceno simbol vere, kredo - simetríja (-e) f simmetria, simmetricità:
mat. simetrija lika simmetria della figura piana
simetrija obraza, telesa simmetria del volto, del corpo
arhitektonska simetrija simmetria architettonica
razbiti, porušiti simetrijo rompere, distruggere la simmetria
os, središče simetrije l'asse, il centro di simmetria
mat. osna, ravninska, središčna simetrija simmetria assiale, planimetrica, centrale
biol. radialna simetrija simmetria raggiata
min. zrcalna simetrija simmetria speculare