Franja

Zadetki iskanja

  • sfoggiare

    A) v. tr. (pres. sfōggio) razkazovati:
    sfoggiare la nuova automobile razkazovati novi avto

    B) v. intr. razkazovati se; živeti razkošno
  • sfruttare v. tr. (pres. sfrutto)

    1. izkoristiti, izkoriščati (tudi pren.)

    2. ekst. izrabiti, izrabljati; zlorabljati; okoristiti, okoriščati se s čim:
    sfruttare l'occasione izrabiti priložnost
    sfruttare la buona fede altrui okoristiti se z zaupanjem drugih
  • sgonfiare1

    A) v. tr. (pres. sgonfio)

    1. izprazniti, izpustiti zrak:
    sgonfiare un salvagente di gomma izprazniti gumijast rešilni pas

    2. ekst. odstraniti, zmanjšati oteklino

    3. pren. obrzdati, pristriči:
    sgonfiare l'orgoglio obrzdati samozaverovanost

    4. pog. nadlegovati

    B) sgonfiarsi v. rifl. (pres. mi sgonfio)

    1. izprazniti se (zraka, plina)

    2. splahniti (oteklina)

    3. pren. pobesiti se (komu) greben:
    dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato po blamaži se mu je greben povesil
  • shruméti (-ím) perf. muoversi sferragliando, rombando:
    plaz shrumi s hriba la valanga precipita rombando a valle
  • 1

    A) avv.

    1. da:
    sì certo da, seveda
    sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
    forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
    più sì che no verjetno da
    sì e no kvečjemu, niti ne:
    sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
    sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
    vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
    e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
    e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril

    2. res, zares:
    questa sì che è bella ta je pa res dobra!
    dire di sì pritrditi, pritrjevati

    B) m

    1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
    la lingua del sì italijanščina
    decidere, risolversi per il sì odločiti se za

    2. pl. (glas, odgovor) za:
    cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset
  • siēsta f opoldanski počitek:
    fare la siesta podremati, odpočiti si po kosilu
  • signora f

    1. (nagovorno) gospa:
    la signora è servita izvolite, gospa
    Signore e signori gospe in gospodje
    la signora maestra gospa učiteljica

    2. žena, soproga:
    i miei ossequi alla signora pozdravite, prosim, gospo!

    3. gospa, ženska; (ženska) stranka:
    parrucchiere per signora damski frizer

    4. gospodinja

    5. gospa, vladarica, graščakinja, kraljica

    6. relig.
    Nostra Signora Mati božja

    7. gospa (ženska gosposkega obnašanje; bogata ženska):
    una vera signora prava gospa
    fare la signora biti gospa, živeti gosposko

    8.
    la Signora šport šalj. (nogometno moštvo) Juventus
  • signore

    A) m

    1. (nagovorno) gospod:
    il signore desidera? želite, gospod?
    egregio signore dragi gospod (v pismih)

    2. gospod:
    il signor Rizzi gospod Rizzi
    il signor dottore gospod doktor
    sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
    no signore, signor no ne (nikalni odgovor)

    3. gospod, gospodar

    4. knez; vladar; guverner:
    i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
    Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)

    5.
    Signore relig. Gospod:
    Nostro Signore Jezus Kristus
    la casa del Signore cerkev

    6. gospod, moški; stranka

    7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
    modi da signore gosposko obnašanje
    fare il signore živeti kot gospod, gosposko

    8.
    signori gospoda

    B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
    un signor cappotto gosposki plašč
  • signoríja (-e) f hist. signoria:
    beneška signorija la signoria della Serenissima
  • sigúrnost (-i) f pog.

    1. sicurezza, certezza

    2. (zanesljivost) affidabilità

    3. (prepričanost) certezza; decisione

    4. ekst. sicurezza; garanzia:
    sigurnost skrivališča la sicurezza del nascondiglio
  • sijájen (-jna -o) adj.

    1. lucido, brillante; smagliante, sfolgorante:
    sijajna površina pohištva la superficie lucida dei mobili

    2. ekst. meraviglioso, splendido

    3. (zelo uspešen, učinkovit) magnifico, strepitoso:
    sijajen uspeh un successo strepitoso

    4. pren. ottimo, eccellente, bravissimo:
    sijajen tovariš un ottimo compagno
    sijajen stilist un eccellente stilista
    napraviti sijajen vtis fare un figurone
    sijajna zmaga trionfo
    sijajna oprema grande apparato
  • sijáti (síjem) imperf.

    1. splendere, brillare, knjiž. raggiare (tudi pren.):
    sijala je v vsej svoji lepoti splendeva in tutta la sua bellezza

    2. risplendere, rifulgere

    3. pren. (sijati skozi) trasparire; knjiž. tralucere, raggiare:
    sijati od sreče, ponosa raggiare di felicità, di orgoglio
    na vseh obrazih sije veselje da tutti i volti traluce la gioia
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia risplende il sole, viene il sereno
  • sikstínski (-a -o) adj. um.
    Sikstinska kapela la Cappella Sistina
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • silēnzio m (pl. -zi)

    1. tišina; ekst. mir:
    silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
    il silenzio dei boschi gozdna tišina
    giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
    ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj

    2. molk, tišina:
    silenzio! tiho!
    silenzio stampa časopisni molk
    ascoltare in silenzio molče poslušati
    fare silenzio molčati

    3. pozaba:
    cadere nel silenzio pasti v pozabo
    passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
    vivere nel silenzio živeti samotno, vstran

    4. voj. povečerje, znak za tišino
    PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato
  • síliti (-im) imperf.

    1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
    siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

    2. premere; insistere; voler cacciarsi:
    mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
    siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

    3. siliti za struggersi per; insidiare:
    sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

    4. spuntare:
    solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
    sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

    5. forzare (una pianta)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
    podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
    pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
    siliti na jezik venire da dire
    siliti na vodo avere bisogno di urinare
    siliti pod nebo svettare nel cielo
    siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    kri sili v glavo il sangue monta alla testa
    žito sili v klasje il grano mette le spighe
    mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
    siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
    siliti v nos fiutare, odorare
    siliti v ospredje, naprej farsi notare
    siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
    siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.
  • silovítost (-i) f forza, empito, veemenza, impeto; violenza:
    silovitost strasti la forza, l'empito della passione
  • simbolizírati (-am) imperf., perf. simboleggiare, raffigurare, prefigurare, significare:
    golob simbolizira mir la colomba simboleggia la pace
  • simbolo m

    1. simbol; znamenje, prispodoba:
    la colomba è il simbolo della pace golob je simbol miru

    2. relig.
    simbolo niceno simbol vere, kredo
  • simetríja (-e) f simmetria, simmetricità:
    mat. simetrija lika simmetria della figura piana
    simetrija obraza, telesa simmetria del volto, del corpo
    arhitektonska simetrija simmetria architettonica
    razbiti, porušiti simetrijo rompere, distruggere la simmetria
    os, središče simetrije l'asse, il centro di simmetria
    mat. osna, ravninska, središčna simetrija simmetria assiale, planimetrica, centrale
    biol. radialna simetrija simmetria raggiata
    min. zrcalna simetrija simmetria speculare