volontario
A) agg. (m pl. -ri)
1. fiziol. hoten:
muscolo volontario hotna mišica
2. nameren; naklepen; prostovoljen:
azione volontaria namerno dejanje
esilio volontario prostovoljno izgnanstvo
omicidio volontario naklepni umor
3. spontan, samohoten
4. prostovoljen
B) m (f -ia; m pl. -ri) prostovoljec, prostovoljka; volonter, volonterka:
soldato volontario, volontario voj. prostovoljec
volontario del sangue krvodajalec
volontario in servizio civile prostovoljec v civilni službi
Zadetki iskanja
- vōlta1 f
1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
dar la volta skisati se (vino)
fare una volta zavijati (cesta)
mettere in volta pognati v beg
2. navt. namotavanje (vrvi):
dar volta namotati vrv (na priveznik)
3. aero pentlja, luping
4. šport
gran volta veletoč (orodna telovadba)
5. volta (ples)
6. smer:
alla volta di proti:
partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu
7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
a volta a volta po vrsti
alla volta, per volta po:
uno, due alla volta po eden, po dva
è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
volta per volta od primera do primera
8. pot, krat:
una volta enkrat
due, tre volte dvakrat, trikrat
cento, mille volte stokrat, tisočkrat
a volte, alle volte, certe volte včasih
altra volta v preteklosti
di volta in volta vsakič
molte, tante volte pogostoma, velikokrat
poche, rare volta malokdaj
una volta nekoč
una volta, una buona volta! vendar
una volta che (giacché) ker
una volta per tutte enkrat za vselej
una volta tanto vsake toliko - volto m
1. knjižno (viso) obraz:
a volto aperto pren. odkrito
avere la maschera al volto, sul volto pren. pretvarjati se
cambiare in volto prebledeti, zardeti
gettare qcs. in volto a qcn. komu kaj vreči v obraz, očitati
2. pren. (zunanji) videz
3. pren. obraz, bistvo, narava:
mostrare il vero volto di qcn. pokazati svoj pravi obraz - volume m
1. mat., fiz. prostornina, volumen; kubatura:
volume atomico, molecolare, specifico atomska, molekularna, specifična prostornina
volume di un solido prostornina telesa
2. ekst. pren. masa, obseg:
il volume degli investimenti obseg naložb
volume di traffico promet
3. obseg, moč (glasu, šuma):
il volume della voce obseg glasu
ridurre il volume della radio utišati radio
4. knjiga, zvezek, snopič; delo:
un volume in brossura, rilegato broširana, vezana knjiga
un'opera in 3 volumi delo v treh zvezkih - vónj (-a) m odore; pren. sentore, indizio:
dajati, oddajati vonj emanare un odore
vonj udarja v nos l'odore dà al naso
prijeten, neprijeten vonj buon odore, cattivo odore
vonj po plesnobi odore di muffa
plin brez vonja gas inodore
vonj po ocvrtem fritto, odore di cibi fritti
vonj po ožganem bruciaticcio, odore di cose bruciate - votare
A) v. tr. (pres. voto)
1. izglasovati (zakon)
2. relig. zaobljubiti, zaobljubljati
B) v. intr. glasovati:
votare a favore di, contro glasovati za, proti
votare per un partito glasovati za stranko
C) ➞ votarsi v. rifl. (pres. mi voto)
1. relig. zaobljubiti, zaobljubljati se
2. vdati, vdajati se:
votarsi alla morte podati se v smrt, zavestno tvegati smrt - voto m
1. relig. zaobljuba:
voti solenni večne zaobljube
fare un voto zaobljubiti, zaobljubljati se
prendere, pronunciare i voti zaobljubiti se, stopiti v (cerkveni) red
2. relig. ex voto, zaobljubni dar
3.
voti pl. pren. knjižno volja, želja; voščilo:
ciò era nei voti di tutti to so si vsi želeli
fare, formulare voti di successo voščiti, zaželeti uspeh
4. pravo glas, glasovanje:
diritto di voto volilna pravica
voto di fiducia zaupnica
voto palese, segreto javno, tajno glasovanje
voto di lista, di preferenza glas, glasovanje za kandidatno listo, preferenčni glas
5. ekst. glasovnica
6. šol. ocena:
voti alti, bassi, mediocri visoke, nizke, povprečne ocene
essere promosso a pieni voti napredovati, izdelati razred z najvišjimi ocenami - vóz (-á) m
1. carro:
vpreči konja v voz attaccare il cavallo al carro
seneni voz carro di, del fieno
gnojni, kmečki, lojtrski voz carro del letame; carro contadino, carro a rastrelliera
2. žel. vagone, carrozza, vettura:
jedilni, poštni, potniški, živinski voz vagone ristorante, carro postale, carro passeggeri, carro merci
3. žarg. (avtomobil) vettura, macchina:
rešilni voz autoambulanza, ambulanza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpreči koga v svoj voz attaccare qcn. al proprio carro
vleči zakonski voz essere sposati
hist. bojni voz carro da guerra, carro falcato
astr. mali, veliki voz Piccolo carro, Gran carro
žel. motorni voz automotrice
voj. municijski voz carro munizioni
voz za prevažanje tovora barroccio
žel. voz za prtljago bagagliaio - vozáriti (-im)
A) imperf.
1. carreggiare
2. pren. guidare, condurre:
vozariti avtomobil guidare l'automobile
B) vozáriti se (-im se) imperf. refl. (voziti se) andare (con mezzo di trasporto):
vozariti se na kolesu, s kolesom andare in bicicletta
vozariti se v avtomobilu andare in automobile - vôzel (-zla) m
1. nodo, annodatura, cocca, groppo:
razvezati, zadrgniti, zategniti, zrahljati vozel sciogliere, stringere, allentare un nodo
navadni vozel nodo comune
okrasni vozel nodo d'amore
dvojni vozel nodo doppio
skrajševalni vozel nodo margherita, nodo del frate
alp. varovalni vozel nodo delle guide
ladijski vozli ekst. nodi marineschi
navt. ladijski vozel (za pritrditev priveze ali obešanje vrvi za kavelj) nodo parlato
obrt. mrežni vozel nodo a rete
tekst. tkalski vozel nodo da tessitore
2. (lasje ali kita zviti na tilniku ali temenu) chignon; crocchia
3. (zapletena zadeva) nodo, difficoltà, intoppo:
jezikovni, prevajalski vozel nodo linguistico; difficoltà di traduzione
4. (kraj, kjer se prepleta, stika več prometnih poti) nodo:
cestni, železniški vozel nodo stradale, ferroviario
5. pren. (središče) centro, nucleo, essenza:
vozel problema il nucleo, l'essenza del problema
6. aer., navt. (dolžinska mera) nodo:
ladija je plula s hitrostjo 20 vozlov la nave filava a 20 nodi l'ora
7. fiz. nodo di oscillazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vozel v grlu, v želodcu nodo alla gola, allo stomaco
pren. gordijski vozel nodo gordiano
anat. živčni vozel ganglio nervoso - vozíti (vózim)
A) imperf.
1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
voziti avto guidare la macchina
voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità
2. portare, trasportare:
voziti tovor trasportare un carico
voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella
3. fare corse, viaggiare, andare:
avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
srečno vozi! buon viaggio!
4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa
5. pog. (v medmetni rabi)
ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
voziti kot za stavo correre come un bolide
voziti v tretji prestavi andare in terza
voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
voziti samokolnico scariolare
voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre
B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno - vpàd (vpáda) m
1. incursione, invasione, calata, discesa; scorreria; raid:
vpad barbarov calata dei barbari
turški vpadi v slovenske zemlje le incursioni dei turchi nelle terre slovene
2. fiz. incidenza:
vpad svetlobe incidenza della luce - vpádati (-am) | vpásti (vpádem) imperf., perf.
1. calare, fare incursione:
vpadati na sosednja ozemlja fare incursione nei territori vicini
2. pren. capitare, calare, piombare:
nepričakovano je vpadel v hišo piombò in casa inaspettatamente
3. fiz. incidere, pervenire:
žarki so poševno vpadali na lečo i raggi incidevano obliquamente sulla lente
pog. vpadati, vpasti komu v besedo intervenire nel discorso di qcn., interrompere il discorso
pog. vpadati v hrbet colpire, assalire alle spalle - vpeljánost (-i) f dimestichezza, pratica:
vpeljanost v delo pratica di un lavoro - vpeljáti (vpéljem) | vpeljeváti (-újem) perf., imperf.
1. introdurre, iniziare, avviare:
vpeljevati koga v raziskovalno delo avviare qcn. alla ricerca
2. introdurre:
vpeljala ga je v visoko družbo lo introdusse nell'alta società
3. (narediti, da se začne uporabljati) introdurre:
vpeljati novo valuto introdurre una nuova valuta
4. (napeljati) introdurre, far passare:
vpeljati elastiko v pas introdurre l'elastico nella cintura - vpériti (-im) perf.
vperiti v glavo inculcare, imprimere (nella mente) - vpíjati (-am) | vpíti (vpíjem)
A) imperf., perf. assorbire, imbeversi:
les vpija vlago il legno assorbe l'umidità
pren. vpijati nekoga besede bere le parole di qcn.
B) vpíjati se (-am se) | vpíti se (vpíjem se) imperf., perf. refl. penetrare; essere assorbito:
mazilo se vpija v kožo la pomata è assorbita dalla pelle - vpijóč (-a -e)
A) adj. che grida; che chiama, reclama
B) vpijóč (v adv. rabi) gridando, chiamando, reclamando
C) vpijóči (-a -e) m, f, n bibl.
glas vpijočega v puščavi voce (che chiama) nel deserto, vox clamantis in deserto - vpís (-a) m iscrizione, registrazione:
vpis na univerzo iscrizione all'università, immatricolazione
vpis v matično knjigo immatricolazione
vpis v zemljiško knjigo intavolazione - vpísati (vpíšem) | vpisováti (-újem)
A) perf., imperf. iscrivere, registrare, protocollare:
vpisati rezultate v rubriko iscrivere i risultati nella rubrica
vpisati vozilo registrare un veicolo
v register vpisati rojstva, smrti registrare le nascite, le morti
ekon. vpisati posojilo iscrivere un prestito, un mutuo
vpisati v registre dohodkov censire
vpisati v seznam iscrivere nella lista
jur. vpisati v zemljiško knjigo accatastare, accampionare
B) vpísati se (vpíšem se) | vpisováti se (-újem se) perf., imperf. refl. iscriversi:
vpisati se na univerzo iscriversi all'università