Franja

Zadetki iskanja

  • vocabolario m (pl. -ri)

    1. slovar, besednjak; vokabular:
    vocabolario bilingue, monolingue dvojezičen, enojezičen slovar
    vocabolario francese, latino francoski, latinski slovar
    vocabolario illustrato, scolastico, tascabile ilustrirani, šolski, žepni slovar
    consultare un vocabolario pogledati v slovar, poiskati v slovarju

    2. besedišče, besedje:
    vocabolario povero, ricco revno, bogato besedišče
    il vocabolario dei biologi, dei chimici besedišče biologov, kemikov
    è una parola che non esiste nel mio vocabolario pren. tega ne poznam, ne počnem
  • voce f

    1. glas:
    ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
    a gran voce kriče
    a una voce hkrati; pren. enoglasno
    a voce, a viva voce ustno
    voce forte, sommessa močen, pridušen glas
    un fil di voce tenek glas
    coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
    dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
    dar voce a un sentimento izraziti čustvo
    dare una voce a qcn. poklicati koga
    fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
    gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
    mutar voce mutirati
    parlare a mezza voce govoriti polglasno
    perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
    rifar la voce a qcn. oponašati koga

    2. ekst. (živalski) glas:
    la voce dell'usignolo slavčkov glas

    3. glas (glasbila):
    la voce dell'arpa glas harfe

    4. šum, šumenje, hrup:
    la voce del mare šumenje morja

    5. glas (oseba):
    una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

    6. beseda:
    darsi la voce dogovoriti se

    7. pren. glas, klic, vzgib:
    la voce del cuore srčni vzgib
    la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

    8.
    voci pl. prividi

    9. glas, mnenje:
    voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

    10. glas, govorice; vest:
    voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
    spargere la voce razširiti glas, vest

    11. jezik način:
    le voci verbali glagolski načini:
    voce attiva, passiva aktiv, pasiv

    12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
    voce dialettale narečni izraz
    voce nuova neologizem, nova beseda
    voce antiquata arhaizem
    una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

    13. postavka (seznama, obračuna)

    14. glasba glas; ekst. pevec:
    voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
    voce bianca otroški glas
    voce di petto, di testa prsni glas, falzet
    messa a quattro voci štiriglasna maša

    15. glasba interval

    16.
    voci pl. lovstvo vpitje gonjačev
  • vòd (vóda) m

    1. condotto, condotta; conduttura:
    vodi za namakanje v poljedelstvu condutture per l'irrigazione dei campi
    električni, plinski vod elettrodotto, gasdotto
    nadzemni vod conduttura aerea
    graditi, postavljati vode costruire, installare condutture
    drogovi, žice vodov i tralicci, i fili dei condotti

    2. linea:
    električni, telefonski vod linea elettrica, telefonica
    napajalni vod linea di alimentazione

    3. anat. dotto, condotto:
    žolčni, solzni vod condotto biliare, lacrimale

    4. voj. plotone:
    četa ima tri vode la compagnia ha tre plotoni
  • vôda (-e) f

    1. acqua:
    voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
    jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
    sladka, slana voda acqua dolce, salata
    črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
    potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
    razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
    pitna voda acqua potabile
    odpadne vode acque di rifiuto

    2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
    vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
    regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
    zajeziti vodo arginare l'acqua
    bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
    podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
    stoječa voda acqua stagnante
    tekoče vode acque correnti
    zdravilne vode acque termali, acque
    šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

    3. fiziol. pog. (seč) urina:
    pregledati vodo fare l'esame dell'urina
    zapiranje vode ritenzione dell'urina
    tiščanje na vodo tenesmo vescicale

    4. anat. liquido:
    plodova voda liquido amniotico

    5. med. edema:
    voda v kolenih gambe edematose
    voda v pljučih edema polmonare

    6. kozm.
    kolonjska voda acqua di Colonia
    lasna voda lozione per i capelli
    rožna voda acqua di rose
    farm. ustna voda colluttorio
    voda za britje dopobarba
    voda za grgranje soluzione per gargarismi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    evf. tiščati na vodo dover orinare
    pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
    pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
    publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
    pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
    pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
    pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
    pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
    pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
    pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
    pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
    voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
    pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
    pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
    kri ni voda il sangue non è acqua
    geogr. arteška voda acqua artesiana
    farm. borova voda acqua borica
    kem. destilirana voda acqua distillata
    kem. klorirana voda acqua clorurata
    kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
    kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
    kem. težka voda acqua pesante
    meteor. meteorna voda acqua meteorica
    mineralna voda acqua minerale
    teh. napajalna voda acqua di alimentazione
    podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
    polit. teritorialne vode acque territoriali
    šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
    PREGOVORI:
    vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • vodílen (-lna -o) adj.

    1. direttivo, dirigente:
    vodilni položaj carica direttiva
    vodilni uslužbenec dirigente

    2. principale, leader, guida; dirigente; dominante:
    vodilni jeziki lingue principali
    v panogi vodilno podjetje azienda leader nel settore
    vodilni razred classe dirigente, classe dominante
    vodilna stranka partito guida

    3. šport. di punta, capolista:
    vodilna skupina (pri kolesarstvu) plotone di punta
    vodilno moštvo (v prvenstvu) capolista

    4. teh. guida:
    rib. vodilni kolut bobina guida
    rib. vodilni obroček anello guida
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiž. (kar vodi človekovo ravnanje) vodilna črta direttrice
    vodilna ideja idea guida, idea madre
    strojn. vodilna lopatica (turbine) paletta direttrice, fissa
    pren. vodilna nit filo conduttore
    žel. vodilna os assile anteriore
    pal. vodilna rastlina pianta indicatrice
    vodilna vloga parte principale; ruolo guida
    pal. vodilni fosil fossile guida
    lit., muz. vodilni motiv leitmotiv
    nem. teh. vodilno kolo distributore
  • vodíti (vódim) imperf.

    1. condurre, portare, menare; accompagnare:
    voditi goste v sobe accompagnare gli ospiti nelle stanze
    voditi živino na pašo menare, condurre, portare le bestie al pascolo
    voditi konja za uzdo condurre il cavallo alla briglia

    2. essere alla testa, procedere alla testa di:
    sprevod vodi zastavonoša alla testa del corteo procede il portabandiera

    3. guidare, indirizzare, dirigere, pilotare:
    daljinsko voditi teleguidare, telecomandare
    voditi ladjo pilotare la nave
    voditi delo dirigere il lavoro
    voditi raketo teleguidare il missile

    4. governare, dirigere; presiedere (a); essere a capo (di); condurre:
    voditi stranko essere a capo di un partito
    muz. voditi zbor dirigere un coro
    voditi gospodinjstvo governare la casa
    voditi sejo presiedere alla riunione
    voditi oddajo condurre una trasmissione

    5. essere guida:
    duhovno, moralno voditi essere la guida spirituale, morale (di)

    6. aver cura, aver a cuore, preoccuparsi (di):
    vodila ga je skrb za otroka aveva a cuore il bene del bambino

    7. portare, condurre (di strada, porta e sim.)
    vrata vodijo v spalnico la porta conduce nella camera da letto
    pren. vztrajno delo vodi do uspeha la costanza nel lavoro porta al successo

    8. tenere:
    voditi evidenco o prebivalstvu tenere l'evidenza della cittadinanza
    voditi poslovne knjige tenere i libri contabili

    9. šport. essere in testa, condurre, essere in vantaggio:
    vodi manj znan kolesar è in testa (alla corsa) un corridore poco noto
    naši vodijo za dve točki i nostri conducono per due punti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voditi pogajanja trattare, essere in trattative con
    voditi zapisnik redigere, scrivere il verbale
    pren. voditi koga za nos menare qcn. per il naso, turlupinare qcn.
    voditi v čem, v kaki dejavnosti (za države) essere il paese leader in
    alp. voditi navezo guidare la cordata, essere il capocorda
    voditi trgovino esercire, gestire un negozio
    PREGOVORI:
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
  • vódstvo (-a) n

    1. guida:
    vodstvo po razstavi guida della mostra
    duhovno vodstvo guida spirituale; direzione

    2. tenuta:
    vodstvo poslovnih knjig tenuta dei libri contabili

    3. direttivo, direzione; governo:
    vodstvo stranke il direttivo di un partito
    vodstvo podjetja la direzione di un'azienda
    državno vodstvo il governo di uno stato

    4. direzione:
    orkester igra pod vodstvom znanega dirigenta l'orchestra suona sotto la direzione del noto direttore

    5. comando:
    šport. moštvo je prevzelo vodstvo v ranglisti la squadra ha preso il comando della classifica
  • voga f

    1. navt. veslanje; vesljaj:
    voga arrancata zelo hitro veslanje
    voga corta, lunga kratek, dolg vesljaj
    voga alla pescatora veslanje po ribiško

    2. šport veslač:
    capo voga prvi veslač

    3. pren. polet, zanos, vnema:
    essere in voga di biti razpoložen za
    studiare con voga vneto študirati

    4. pren. moda; popularnost, razširjenost:
    la voga delle gonne corte moda kratkih kril
    persona in voga priljubljena osebnost
    essere in voga biti v modi
  • voi

    A) pron.

    1. vi:
    beati voi! blagor vam!
    poveri voi! gorje vam!

    2. (s predlogom a)
    a voi! izvolite! prosim! vrsta je na vas!
    eccomi a voi sem že tu (vam na voljo)
    torniamo a voi vrnimo se k vaši zadevi

    3. (z raznimi predlogi)
    da voi pri vas, na vašem domu
    fate da voi storite sami
    abbiamo parlato di voi govorili smo o vas

    4. (kot subjekt v brezosebnih izrazih)
    quando voi pensate a tanta gente bisognosa če pomislimo na vse te ljudi, ki živijo v pomanjkanju

    B) m
    dare del voi vikati
  • vôjna (-e) f guerra; conflitto; ostilità:
    vojna izbruhne la guerra scoppia
    dobiti, izgubiti vojno vincere, perdere la guerra
    pasti v vojni cadere in guerra
    biti v vojni essere in guerra, essere in stato di belligeranza
    atomska vojna guerra atomica, nucleare
    državljanska vojna guerra civile
    hist. prva, druga svetovna vojna prima, seconda guerra mondiale
    ekst. carinska vojna guerra doganale, di tariffe
    psihološka vojna guerra psicologica
    polit. hladna vojna guerra fredda
    živčna vojna guerra dei nervi
    napadalna, obrambna vojna guerra offensiva, difensiva
    bakteriološka, kemična vojna guerra batteriologica, chimica
    partizanska vojna guerra partigiana, guerriglia
    bliskovita vojna guerra lampo
    napovedati vojno dichiarare, intimare la guerra
    po končani vojni a guerra finita
    vojna za neodvisnost, osvobodilna vojna guerra di indipendenza, di liberazione
    kolonialna vojna guerra coloniale
    sveta vojna guerra santa
    hist. nasledstvena vojna guerra di successione
    hist. stoletna, tridesetletna vojna guerra dei cent'anni, guerra dei trent'anni
  • vôjska (-e) f

    1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
    biti v službi v vojski servire nell'esercito
    stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
    najemniška vojska milizie mercenarie

    2. star. guerra:
    pred vojsko prima della guerra
    med vojsko durante la guerra

    3. pog. servizio militare, leva

    4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
    vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
    voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
    hist. črna vojska milizia territoriale
    rod vojske armata, arma
    kopenska vojska armata di terra
    okupacijska vojska esercito di occupazione
    redna vojska esercito regolare
    zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
    stalna vojska esercito stanziale
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena
  • volán1 (-a) m avt. volante; sterzo:
    pren. biti za volanom (voziti) stare al volante
    obrniti volan v desno, v levo sterzare a destra, a sinistra
  • volare1

    A) v. intr. (pres. volo)

    1. leteti:
    non si sente volare una mosca pren. tišina, da bi slišal muho leteti
    volare senz'ali pren. delati kaj nemogočega
    volere o volare zlepa ali zgrda

    2. ekst. leteti (letalo):
    volare ad alta, a bassa quota leteti visoko, nizko
    volare sulla città leteti nad mestom

    3. ekst. leteti (potovati z letalom; delati kot letalsko osebje)

    4. ekst. odleteti, zleteti, razleteti se; pognati, poganjati se:
    volare in briciole, in schegge zdrobiti se v mrvice, razleteti se na drobce
    il portiere è volato sul pallone vratar se je pognal za žogo
    volano gli schiaffi letijo klofute

    5. ekst. pasti, padati:
    volar giù pog. pasti (z višine)

    6. ekst. dvigniti, dvigovati se; povzpeti se; odleteti (tudi pren.):
    volare al cielo, in cielo evfemistično umreti

    7. pren. steči, odbrzeti, oddirjati:
    l'automobile vola sull'autostrada avto dirja po avtocesti

    8. pren. širiti se:
    volare per le bocche di tutti širiti se od ust do ust

    9. pren. poleteti (daleč v času in prostoru); vrniti, vračati se:
    con la memoria volò alla giovinezza lontana v spominu je poletel v daljno mladost

    10. pren. bežati, hitro, kot blisk miniti, minevati:
    il tempo vola čas beži

    11. žarg. leteti (pod vplivom mamila)

    B) v. tr. lovstvo klicati (ptiče)
  • volata1 f

    1. let:
    una paurosa volata giù dal tetto grozen padec s strehe
    fare una volata dall'uscio zleteti skoz vrata

    2. ekst. jata (v letu)

    3. ekst. (hiter) tek, skok; šport sprint:
    di volata (di corsa) hitro; ekst. v trenutku
    battere qcn. in volata šport koga premagati v sprintu
    fare una volata skočiti (do); šport sprintati
    prendere una volata pren. zjeziti se
    tirare la volata pren. vleči, spodbujati

    4. pren. pesniški polet; preblisk

    5. voj. topovska odprtina

    6. glasba hitra pasaža

    7. minska salva

    8. tehn. akcijski radij žerjava
  • vólčji (-a -e) adj.

    1. di, da lupo; di lupi; lupesco:
    volčje krdelo branco di lupi

    2. pren. crudele, spietato

    3. pren. grande; da lupo:
    volčja lakota fame da lupo

    4. pren. cane, da lupi, fondo:
    volčji mraz tempo da lupi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. iti v volčji brlog andare nella tana, nel covo dei malviventi
    bot. volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)
    bot. volčja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
    lov. volčja jama trabocchetto per lupi
    (orodje za vlamljanje) volčja noga piede di porco
    vrtn. volčji bob lupino (Lupinus)
    vet. volčji krempelj dito atrofizzato (della zampa posteriore canina)
    med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • vōlgere*

    A) v. tr. (pres. vōlgo)

    1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
    volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
    volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
    volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

    2. pren. obrniti, obračati:
    volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
    volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
    volgere ad altro uso nameniti drugam

    3. knjižno
    volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

    B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

    1. obrniti, obračati se; zaviti:
    volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
    volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

    2. iti, hoditi k; vleči (barva):
    la partita volge al termine tekma gre h koncu
    un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
    la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

    C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

    1. obrniti, obračati se k
    volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
    la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

    2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
    volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti
  • vólja (-e) f

    1. volontà, volere; voglia:
    človek železne volje individuo di una volontà ferrea
    človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
    svobodna volja libero arbitrio
    volja do dela voglia di lavorare
    volja do učenja volontà di studiare
    po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
    naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio

    2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
    dobra volja buonumore
    slaba volja malumore, cattivo umore
    spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore

    3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
    trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
    med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare

    4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
    ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
    dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
    najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
    drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
    filoz. volja do moči volontà di potere
    jur. pogodbena volja libertà contrattuale
    polit. misija dobre volje missione di buona volontà
  • vólk (-a) m

    1. zool. lupo (Canis lupus):
    volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
    krdelo volkov branco di lupi
    pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
    pren. jesti kot volk mangiare voracemente
    volk in volkulja il lupo e la lupa

    2. pejor. belva

    3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

    4. (v predik. rabi)
    biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

    5. med. lupus

    6. pog. kem. zeleni volk verderame

    7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
    volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    navt. morski volk lupo di mare
    pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
    zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
    zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
    pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
    človek človeku volk homo homini lupus
  • volo m

    1. let, letenje:
    al volo v letu; pren. takoj, v hipu
    a volo d'uccello iz ptičje perspektive; pren. globalno, celostno
    in volo v letu
    tiro a volo, al volo streljanje na premične tarče, na glinaste golobe
    volo planato let z razprtimi krili
    volo radente nizki let
    alzarsi, levarsi a volo, in volo poleteti
    capire qcs. al volo pren. kaj pri priči razumeti
    prendere il volo odleteti; pren. pobegniti, izginiti

    2. aero let; ekst. polet:
    volo ad alta, a bassa quota visoki, nizki let
    volo a motore, a vela letenje z motornimi letali, jadralno letenje
    volo spaziale vesoljski polet

    3. ekst. jata (ptic); eskadrilja (letal)

    4. ekst. pot (izstrelka)

    5. šport skok (vratarja), (smučarki) skok, polet
    al volo v zraku; pren. takoj
    cogliere al volo l'occasione propizia takoj izkoristiti priložnost
    colpire la palla al volo šport streljati iz voleja
    far fare un volo a qcn. pren. pog. koga spoditi

    6. ekst. skok, padec (z visokega)

    7. ekst. skok:
    in un volo takoj
    andare a volo pren. trgov. prodajati se dobro

    8. pren. vzlet:
    volo poetico pesniški vzlet