Franja

Zadetki iskanja

  • temperatúra (-e) f

    1. temperatura:
    temperatura pada, raste la temperatura scende, sale
    meriti temperaturo misurare la temperatura
    segreti na primerno temperaturo scaldare a una temperatura adeguata
    absolutna temperatura temperatura assoluta
    strojn. delovna temperatura temperatura d'esercizio
    dnevna, nočna temperatura la temperatura diurna, notturna
    kritična temperatura temperatura critica
    maksimalna, minimalna temperatura temperatura massima, minima
    povprečna letna temperatura la temperatura media dell'anno
    temperatura okolja temperatura ambiente
    temperatura telesa, vode, zraka la temperatura del corpo, dell'acqua, dell'aria
    vreliščna temperatura temperatura di ebollizione

    2. pog. febbre, temperatura:
    bolnik ima temperaturo il malato ha un po' di febbre

    3. ekst. (razvnetost) eccitazione:
    temperatura med ljudmi narašča l'eccitazione del pubblico aumenta, il clima si fa più acceso

    4. muz. accordatura temperata
  • tēnebra f

    1.
    tenebre pl. popolna tema, mrak; absol. nočna tema, noč; gost oblak; pren. nevednost, neznanje:
    avvenimenti avvolti nelle tenebre pren. neraziskani dogodki
    le tenebre del Medioevo mrak srednjega veka
    fuggire col favor delle tenebre pobegniti v zavetju noči

    2. relig.
    angelo delle tenebre (demonio) padli angel, satan
  • tenore m

    1. obnašanje, ravnanje; oblika, vsebina, ton:
    tenore di vita način življenja, življenjski standard
    ci è stata inviata una lettera del seguente tenore admin. dobili smo pismo naslednje vsebine
    a tenore di na podlagi, po:
    a tenore di legge po zakonu

    2. vsebnost, delež:
    liquore a basso tenore alcolico liker z nizko alkoholno stopnjo

    3. glasba tenor (glas, pevec):
    tenore di grazia, leggero lirični tenor
    tenore drammatico, di forza junaški tenor
  • tentare v. tr. (pres. tēnto)

    1. (po)tipati, otipavati, preiskovati; pren. preizkusiti, preizkušati:
    tentare il fondo del fiume preiskati dno reke
    tentare l'onestà di qcn. preizkušati poštenost nekoga

    2. skušati, vabiti:
    è un viaggio che mi tenta to potovanje me mika

    3. poskusiti, poskušati:
    tentare la fortuna poskusiti srečo
    ho tentato, ma invano, di persuaderlo zaman sem ga poskušal prepričati
  • teobrōma m (pl. -mi) bot. (albero del cacao) kakavovec (Theobroma cacao)
  • teoríja (-e) f

    1. teoria:
    teorija časa, osebnosti la teoria del tempo, della personalità
    evolucionistična teorija teoria evoluzionista

    2. (splošna, abstraktna spoznanja, načela) teoria:
    neskladnost med teorijo in prakso discordanza tra la teoria e la pratica
    mat. teorija informacije teoria dell'informazione
    mat. teorija množic teoria degli insiemi
    mat. teorija števil teoria dei numeri
    mat. teorija verjetnosti teoria delle probabilità
    šah. teorija otvoritev teoria delle aperture
    fiz. teorija relativnosti teoria della relatività
    lit. teorija verza teoria del verso
    lit. literarna teorija teoria letteraria
    biol. teorija o naravnen izboru teoria della selezione naturale
    filoz. spoznavna teorija teoria della conoscenza
  • têpček (-čka) m pren. ragazzino, bambino sciocco, balordo; sciocchino, scemo:
    vaški tepček lo scemo del paese
    imeti koga za tepčka burlarsi di qcn.
  • têpsti (têpem)

    A) imperf.

    1. battere, picchiare, bastonare:
    tepsti z roko, s šibo picchiare con la mano, bastonare
    tepsti koga kakor vola bastonare uno di santa ragione, senza pietà
    pren. dež ga tepe po licih la pioggia gli batte le guance

    2. pren. colpire; accanirsi contro:
    tepejo jih slabe letine sono stati colpiti da cattivi raccolti
    usoda ga zelo tepe il destino si è accanito contro di lui

    B) têpsti se (têpem se) imperf. refl.

    1. azzuffarsi, accapigliarsi

    2. pren. battersi, combattere, lottare:
    tepsti se na fronti combattere sul fronte
    tepsti se za pravico battersi per la giustizia

    3. pren. tepsti se za richiedere, pretendere:
    za nov izdelek se (dobesedno) tepejo il nuovo prodotto è assai richiesto, c'è una forte richiesta del nuovo prodotto

    4. pren. (biti v neskladju) stonare, fare a pugni (con):
    te barve se tepejo i colori stonano
  • teréstričen (-čna -o) adj. (zemeljski) terrestre:
    navt. terestrična pozicija ladje determinazione terrestre del punto
  • térjati (-am) imperf.

    1. chiedere, reclamare il pagamento:
    terjati dolžnika reclamare dal creditore il pagamento del debito
    terjati povračilo škode chiedere il risarcimento dei danni

    2. (ri)chiedere, esigere, comportare; rivendicare:
    terjati umik tuje vojske chiedere il ritiro dell'esercito straniero
    gradnja cest terja velike stroške la costruzione della rete stradale comporta forti oneri
    nesreča je terjala več smrtnih žrtev nell'incidente si sono avuti vari morti
  • tesōro m

    1. zaklad:
    caccia al tesoro igre lov na zaklad

    2. ekst. veliko denarja

    3. pren. naravno bogastvo, bogastvo (gmotno, duhovno); dragocenosti

    4. pren. zaklad, ljubljena oseba; pog. biser, angel

    5. državni zaklad, državna blagajna:
    buono del tesoro državna obveznica
    Ministero del tesoro Zakladno ministrstvo

    6. (bančni) trezor

    7. relig. (cerkvena) zakladnica

    8. jezik tezaver, tezavrus
  • tēsta f

    1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
    testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
    a testa scoperta gologlav
    dalla testa ai piedi od nog do glave
    lavata di testa pren. ostra graja
    abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
    andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
    averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
    avere mal di testa imeti glavobol
    gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
    gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
    rompersi la testa razbiti si glavo
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
    non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
    scuotere la testa zmajevati z glavo
    segnare di testa šport zadeti z glavo
    uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
    il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

    2. glava, življenje:
    domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
    rischiare la testa tvegati glavo

    3. umet. glava:
    una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
    testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

    4. igre
    testa e croce cifra mož
    giocare a testa e croce metati cifra mož

    5. anat.
    testa di Medusa Meduzina glava

    6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
    zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

    7. pren. glava, pamet, um:
    lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
    avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
    avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
    non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
    cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
    levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
    mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
    mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
    passare di testa pozabiti, pozabljati
    passare per la testa šiniti v glavo
    rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
    pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

    8. pren. glava, razsodnost, pamet:
    di testa razsodno
    colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
    adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
    avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
    dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
    avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
    avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
    fare di testa propria delati po svoje
    mettere la testa a partito, a posto spametovati se
    si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

    9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
    ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

    10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
    testa d'asino osel
    testa calda vroča glava, vročekrvnež
    testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
    testa coronata kronana glava, kralj
    testa di cuoio član protiteroristične enote
    testa dura trma, trmoglavec
    testa di gesso pren. slamnati mož
    testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
    testa matta vročekrvnež
    testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
    testa vuota praznoglavec
    testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

    11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
    testa d'albero navt. vrhnji del jambora
    testa della campana glava zvona
    testa di corda konec vrvi
    testa del letto zglavje
    testa del mattone širina opeke
    testa di un missile glava rakete
    testa di una pagina vrh strani
    la testa di una pezza di tessuto začetek bale
    testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
    titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
    vettura di testa železn. prednji vagon
    in testa al treno v prvem vagonu

    12. glava, glavica (konec, zadnji del):
    la testa di un chiodo glavica žeblja
    la testa di un fiammifero glavica šibice
    testa di uno spillo glavica igle
    la testa di una vite glavica vijaka

    13. bot. glavica:
    testa d'aglio glavica česna
    la testa di un fungo klobuk gobe
    teste di papavero makove glavice

    14. anat. konec:
    testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

    15. čelo:
    la testa di un corteo čelo sprevoda
    la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
    testa di ponte voj. mostišče
    testa di serie šport nosilec skupine
    essere alla testa, in testa biti spredaj
    essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
    passare in testa preiti v vodstvo
    tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

    16. mehan.
    testa di biella ojnična glava
    testa di cilindro cilindrska glava

    17.
    testa a croce križnik

    18. glasba glavica (pri noti)
    PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
    chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • téža (-e) f

    1. peso (tudi ekst.); onere:
    snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
    veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
    bruto, neto teža peso lordo, peso netto
    pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

    2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
    lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

    3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
    ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

    4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
    prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

    5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
    taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

    6. fiz. forza di gravità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
    nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
    evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
    nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
    vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
    zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
    bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
    žel. adhezijska teža peso aderente
    kem. atomska teža peso atomico
    teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
    agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
    klavna teža peso morto
    grad. koristna teža peso utile
    fiz. specifična teža peso specifico
  • težávnost (-i) f

    1. difficoltà, arduità:
    težavnost naloge l'arduità del compito

    2. complessità, gravità:
    težavnost položaja la gravità della situazione
  • težína (-e) f (teža) peso; gravità, difficolta:
    težina tovora il peso del carico
    težina prestopka la gravità della trasgressione
  • téžji (-a -e)

    A) adj. komp. od težek (ki ima določeno značilnost v precejšnji meri) grave; difficile; grosso:
    težji bolnik, ranjenec malato, ferito grave
    policija je prijela dva težja tatova la polizia ha arrestato due pezzi grossi del crimine
    fant je težji primer è un ragazzo difficile

    B) téžji (-a -e) m, f, n (cibo) pesante; il difficile:
    ne jesti nič težjega non mangiare cibi pesanti
    od lažjega k težjemu dal (più) facile al (più) difficile
  • (têbe) pron.

    1. tu (te, ti):
    ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
    ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
    uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
    brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
    zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

    2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
    samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

    3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
    on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

    4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
    to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

    5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
    to ti je dekle! che ragazza!
    to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

    6. (v svojilni rabi, tvoj)
    ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
    tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
    ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
    pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
    pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
    biti na ti s kom dare del tu a qcn.
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
  • tičáti (-ím) imperf.

    1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
    ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
    mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

    2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
    tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

    3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
    vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

    4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
    ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

    5. pren. essere immersi; affogare:
    tičati v opravkih essere sempre indaffarati
    tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
    tičati v dolgovih affogare nei debiti
    tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
    pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
    pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
    pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
    tičati v pasti essere in trappola, nei guai
    vedno tičati skupaj stare sempre insieme
    pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
    PREGOVORI:
    kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede
  • tifoso

    A) agg. med. tifusen, tifozen

    B) m (f -sa)

    1. med. tifusnik; tifusni bolnik

    2. šport pog. navijač, navijačica; navdušeni občudovalec, občudovalka:
    un tifoso del calcio nogometni navijač
  • tíger (-gra) m

    1. zool. tigre (Panthera tigris):
    indijski ali bengalski tiger tigre del Bengala (Panthera tigris tigris)
    sibirski tiger tigre siberiana (Panthera tigris altaica)

    2. pren. tigre, persona aggressiva;
    krvoločen kot tiger cuore di tigre, spietato
    boriti se kot tiger lottare come un leone