Franja

Zadetki iskanja

  • scolta f voj. straža, stražar:
    fare la scolta stražiti
  • scomodare

    A) v. tr. (pres. scōmodo) nadlegovati, zmotiti (tudi pren.)

    B) ➞ scomodarsi v. rifl. (pres. mi scōmodo) premakniti, premikati se; truditi se; oškodovati se:
    la prego di non scomodarsi prosim vas, ne dajte se motiti
    perché ti sei scomodato a farmi un regalo? zakaj si se oškodoval z darilom?
  • scomunica f

    1. relig. ekskomunikacija, izobčenje:
    ha la scomunica addosso pren. preganja ga nesreča, zla sreča se je zarotila zoper njega

    2. ekst. polit. izključitev (iz stranke)
  • scopērta f odkrivanje; odkritje:
    la scoperta dell'America odkritje Amerike
    fare la scoperta iron. odkriti Ameriko
  • scōppola f

    1. nareč. krc po glavi:
    prendere qcn. a scoppole koga natepsti; pren. južnoital.
    entrare con la scoppola priti kam z močnim priporočilom

    2. severnoital. čepica
  • scōrta

    A) f

    1. spremljava, spremstvo; vodenje, pomoč:
    essere di scorta a qcn. spremljati koga
    con la scorta di qcn. s pomočjo nekoga

    2. ekst. voj. spremstvo, zaščita, eskorta

    3. zaloga; rezerva
    scorte pl. zaloge:
    una scorta di viveri zaloga živeža
    ruota di scorta avto rezervno kolo
    scorte di magazzino zaloge (materiala)

    B) invar. spremljevalen, spremstven, eskorten:
    nave scorta voj. spremljevalna ladja
  • scōrza f

    1. skorja

    2. ekst. lupina

    3. ekst. kačji lev

    4. ekst. pren. (človeška) koža:
    avere la scorza dura, essere di scorza dura imeti trdo kožo, zdržati napor

    5. pren. zunanjost, videz:
    sotto la scorza pod zunanjostjo, za videzom
  • scottare

    A) v. tr. (pres. scōtto)

    1. opeči, opariti

    2. kulin. opražiti

    3. pren. prizadeti

    B) v. intr.

    1. peči; žgati; pripekati:
    oggi il sole scotta danes sonce žge
    gli scotta la terra sotto i piedi pren. tla mu gorijo pod nogami

    2. pren. vreti; biti žgoč, vroč:
    questione, bottino che scotta žgoče vprašanje, vroč plen

    C) ➞ scottarsi v. rifl. (pres. mi scōtto) opeči se (tudi pren.)
    PREGOVORI: can scottato dall'acqua calda ha paura della fredda preg. kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi; osmojena mačka se boji ognja
  • scuōla

    A) f

    1. šola:
    scuola materna otroški vrtec
    scuola elementare osnovna šola
    scuola media nižja srednja šola
    scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
    scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
    scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
    scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
    scuola serale večerna šola

    2. šolstvo

    3. ekst.
    scuola di danza plesna šola
    scuola guida (autoscuola) avtošola
    scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
    compagno di scuola sošolec
    oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
    andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
    fare, tenere scuola učiti, poučevati
    marinare la scuola špricati šolo

    4. šola (poslopje)

    5. šola (učitelji, učenci)

    6. pren. pouk:
    questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk

    7. šola (smer, gibanje):
    la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
    la scuola salernitana med. salernska šola
    la scuola senese umet. sienska šola
    la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
    l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno

    B) agg. invar. šolski:
    aereo scuola šolsko letalo
    nave scuola šolska ladja
  • scuōtere*

    A) v. tr. (pres. scuōto)

    1. stresti:
    il vento scuote gli alberi veter stresa drevesa
    scuotere il dito zmigniti s prstom; žugati s prstom
    scuotere la testa zmigniti z glavo; odkimati
    scuotere le spalle skomigniti z rameni

    2. ekst. otresti, otresati se:
    scuotere il giogo otresti se jarma

    3. pren. vzburiti, vzburjati; presuniti, ganiti

    B) ➞ scuōtersi v. rifl. (pres. mi scuōto)

    1. stresti se:
    scuotersi dal sonno zbuditi se iznenada; pren. zdramiti se

    2. pren. zdrzniti se; vznemiriti se; biti presunjen, ganjen
  • scure f

    1. sekira:
    colpo di scure pren. odločen rez
    darsi la scure sui piedi pren. delati sebi v škodo, pljuvati v lastno skledo
    tagliato con la scure pren. grobo narejen, izdelan

    2. pren. sankcija
  • scusare

    A) v. tr. (pres. scuso)

    1. opravičiti, opravičevati

    2. oprostiti, oproščati:
    scusi, che ore sono? oprostite, koliko je ura?
    scusi del disturbo, per la seccatura oprostite za nadlego

    B) ➞ scusarsi v. rifl. (pres. mi scuso) opravičiti, opravičevati se
  • scusso agg.

    1. knjižno brez vsega, gol

    2. nareč. pristen, naraven, gol:
    la verità scussa gola resnica
    vino scusso pristno vino
    pane scusso suh kruh
  • se2 pron. si+lo, si+la, si+li, si+le, si+ne
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • seccare

    A) v. tr. (pres. secco)

    1. sušiti; presušiti

    2. pren. izčrpati

    3. pren. nadlegovati; jeziti; spraviti v slabo voljo, vznejevoljiti:
    la sua tiritera ha finito col seccarmi njegova lajna me je prav zjezila

    B) v. intr. posušiti se

    C) ➞ seccarsi v. rifl. (pres. mi secco)

    1. posušiti se; presušiti se (tudi pren.):
    la ferita si secca rana se celi

    2. pren. naveličati se

    3. razjeziti se
  • secessione f

    1. secesija; ločitev, odcepitev; odhod:
    la secessione aventiniana hist. aventinska secesija

    2. ekst. secesija:
    guerra di secessione hist. secesijska vojna

    3. umet. secesija
  • sedánji (-a -e) adj. odierno, attuale, contemporaneo, presente:
    sedanji predsednik il presidente attuale
    umetnost sedanjega časa l'arte contemporanea
    sedanja družba, mladina la società, la gioventù odierna
  • sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.

    1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
    ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero

    2. mettersi:
    sesti h klavirju mettersi al pianoforte
    sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto

    3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
    vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
    sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
    sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
    sesti na prestol sedere sul trono
    sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
    sesti v spomin restare impresso nella memoria
    pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
    sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative
  • sēde f

    1. relig. stolica, sedež:
    Santa Sede Sveta stolica
    sede episcopale, patriarcale škofovski, patriarhovski sedež

    2. bivališče:
    avere sede in un luogo prebivati v nekem kraju

    3. sedež (javnega urada, podjetja):
    Perugia è la sede di un'università per stranieri Perugia je sedež univerze za tujce
    Cannes è la sede di un festival cinematografico v Cannesu je sedež filmskega festivala

    4.
    sede dell'accento jezik naglasni zlog
    sede stradale (carreggiata) avto vozišče
    sede di valvola strojn. sedež ventila

    5.
    in sede di na, pri, ob:
    in sede di esami šol. na izpitih
    in sede di liquidazione ob likvidaciji (podjetja)
    in sede privata pren. zasebno, privatno
    in sede legislativa v zakonodajni razpravi, branju