scolta f voj. straža, stražar:
fare la scolta stražiti
Zadetki iskanja
- scomodare
A) v. tr. (pres. scōmodo) nadlegovati, zmotiti (tudi pren.)
B) ➞ scomodarsi v. rifl. (pres. mi scōmodo) premakniti, premikati se; truditi se; oškodovati se:
la prego di non scomodarsi prosim vas, ne dajte se motiti
perché ti sei scomodato a farmi un regalo? zakaj si se oškodoval z darilom? - scomunica f
1. relig. ekskomunikacija, izobčenje:
ha la scomunica addosso pren. preganja ga nesreča, zla sreča se je zarotila zoper njega
2. ekst. polit. izključitev (iz stranke) - scopērta f odkrivanje; odkritje:
la scoperta dell'America odkritje Amerike
fare la scoperta iron. odkriti Ameriko - scōppola f
1. nareč. krc po glavi:
prendere qcn. a scoppole koga natepsti; pren. južnoital.
entrare con la scoppola priti kam z močnim priporočilom
2. severnoital. čepica - scōrta
A) f
1. spremljava, spremstvo; vodenje, pomoč:
essere di scorta a qcn. spremljati koga
con la scorta di qcn. s pomočjo nekoga
2. ekst. voj. spremstvo, zaščita, eskorta
3. zaloga; rezerva
scorte pl. zaloge:
una scorta di viveri zaloga živeža
ruota di scorta avto rezervno kolo
scorte di magazzino zaloge (materiala)
B) invar. spremljevalen, spremstven, eskorten:
nave scorta voj. spremljevalna ladja - scōrza f
1. skorja
2. ekst. lupina
3. ekst. kačji lev
4. ekst. pren. (človeška) koža:
avere la scorza dura, essere di scorza dura imeti trdo kožo, zdržati napor
5. pren. zunanjost, videz:
sotto la scorza pod zunanjostjo, za videzom - scottare
A) v. tr. (pres. scōtto)
1. opeči, opariti
2. kulin. opražiti
3. pren. prizadeti
B) v. intr.
1. peči; žgati; pripekati:
oggi il sole scotta danes sonce žge
gli scotta la terra sotto i piedi pren. tla mu gorijo pod nogami
2. pren. vreti; biti žgoč, vroč:
questione, bottino che scotta žgoče vprašanje, vroč plen
C) ➞ scottarsi v. rifl. (pres. mi scōtto) opeči se (tudi pren.)
PREGOVORI: can scottato dall'acqua calda ha paura della fredda preg. kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi; osmojena mačka se boji ognja - scuōla
A) f
1. šola:
scuola materna otroški vrtec
scuola elementare osnovna šola
scuola media nižja srednja šola
scuola dell'obbligo obvezna šola, osemletka
scuola secondaria inferiore, superiore nižja, višja srednja šola
scuola privata, pubblica zasebna, javna šola
scuola mista mešana šola (za učence obeh spolov)
scuola serale večerna šola
2. šolstvo
3. ekst.
scuola di danza plesna šola
scuola guida (autoscuola) avtošola
scuola di taglio tečaj za krojenje in šivanje
compagno di scuola sošolec
oggi non c'è scuola danes ni šole, ni pouka
andare a scuola, frequentare la scuola hoditi v šolo, obiskovati šolo
fare, tenere scuola učiti, poučevati
marinare la scuola špricati šolo
4. šola (poslopje)
5. šola (učitelji, učenci)
6. pren. pouk:
questo ti serva di scuola to naj ti bo v pouk
7. šola (smer, gibanje):
la scuola hegeliana filoz. heglovska šola
la scuola salernitana med. salernska šola
la scuola senese umet. sienska šola
la scuola siciliana lit. sicilijanska šola
l'opera sa di scuola slabš. delo je neizvirno
B) agg. invar. šolski:
aereo scuola šolsko letalo
nave scuola šolska ladja - scuōtere*
A) v. tr. (pres. scuōto)
1. stresti:
il vento scuote gli alberi veter stresa drevesa
scuotere il dito zmigniti s prstom; žugati s prstom
scuotere la testa zmigniti z glavo; odkimati
scuotere le spalle skomigniti z rameni
2. ekst. otresti, otresati se:
scuotere il giogo otresti se jarma
3. pren. vzburiti, vzburjati; presuniti, ganiti
B) ➞ scuōtersi v. rifl. (pres. mi scuōto)
1. stresti se:
scuotersi dal sonno zbuditi se iznenada; pren. zdramiti se
2. pren. zdrzniti se; vznemiriti se; biti presunjen, ganjen - scure f
1. sekira:
colpo di scure pren. odločen rez
darsi la scure sui piedi pren. delati sebi v škodo, pljuvati v lastno skledo
tagliato con la scure pren. grobo narejen, izdelan
2. pren. sankcija - scusare
A) v. tr. (pres. scuso)
1. opravičiti, opravičevati
2. oprostiti, oproščati:
scusi, che ore sono? oprostite, koliko je ura?
scusi del disturbo, per la seccatura oprostite za nadlego
B) ➞ scusarsi v. rifl. (pres. mi scuso) opravičiti, opravičevati se - scusso agg.
1. knjižno brez vsega, gol
2. nareč. pristen, naraven, gol:
la verità scussa gola resnica
vino scusso pristno vino
pane scusso suh kruh - se2 pron. si+lo, si+la, si+li, si+le, si+ne
- se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare - seccare
A) v. tr. (pres. secco)
1. sušiti; presušiti
2. pren. izčrpati
3. pren. nadlegovati; jeziti; spraviti v slabo voljo, vznejevoljiti:
la sua tiritera ha finito col seccarmi njegova lajna me je prav zjezila
B) v. intr. posušiti se
C) ➞ seccarsi v. rifl. (pres. mi secco)
1. posušiti se; presušiti se (tudi pren.):
la ferita si secca rana se celi
2. pren. naveličati se
3. razjeziti se - secessione f
1. secesija; ločitev, odcepitev; odhod:
la secessione aventiniana hist. aventinska secesija
2. ekst. secesija:
guerra di secessione hist. secesijska vojna
3. umet. secesija - sedánji (-a -e) adj. odierno, attuale, contemporaneo, presente:
sedanji predsednik il presidente attuale
umetnost sedanjega časa l'arte contemporanea
sedanja družba, mladina la società, la gioventù odierna - sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.
1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero
2. mettersi:
sesti h klavirju mettersi al pianoforte
sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto
3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
sesti na prestol sedere sul trono
sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
sesti v spomin restare impresso nella memoria
pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative - sēde f
1. relig. stolica, sedež:
Santa Sede Sveta stolica
sede episcopale, patriarcale škofovski, patriarhovski sedež
2. bivališče:
avere sede in un luogo prebivati v nekem kraju
3. sedež (javnega urada, podjetja):
Perugia è la sede di un'università per stranieri Perugia je sedež univerze za tujce
Cannes è la sede di un festival cinematografico v Cannesu je sedež filmskega festivala
4.
sede dell'accento jezik naglasni zlog
sede stradale (carreggiata) avto vozišče
sede di valvola strojn. sedež ventila
5.
in sede di na, pri, ob:
in sede di esami šol. na izpitih
in sede di liquidazione ob likvidaciji (podjetja)
in sede privata pren. zasebno, privatno
in sede legislativa v zakonodajni razpravi, branju