sám2 (-a -o) adj.
1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro
2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti
3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema
4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi
Zadetki iskanja
- sámec (-mca) | -íca (-e) m, f
1. maschio, femmina:
mačji samec, mačja samica maschio, femmina del gatto; gatto, gatta
samica jelena (košuta) la femmina del cervo, cerva
2. pren. (neporočen moški) scapolo, celibatario, giovanotto; celibe; (neporočena ženska) nubile
3. samec (voz, v katerega se vpreže ena sama žival) carro a un tiro; calesse
4. samica cella di rigore - samovéznica (-e) f knjiž. obl. (kravata) cravatta:
zavezati si samoveznico annodarsi la cravatta - sánja (-e) f
1. pl. sanje sogni, sogno:
verjeti v sanje credere nei sogni
sanjati sanje sognare, aver sogni
govoriti v sanjah parlare in sogno
hoditi kakor v sanjah camminare come in sogno
2. pren. sogno:
sanje se niso uresničile i sogni non si sono avverati
prazne, varljive, visokoleteče sanje sogni vani, fallaci, sublimi
mladostne sanje sogni giovanili, di gioventù
romantične sanje sogni romantici
pren. še v sanjah mi ne pride na misel nemmeno per sogno
to stanovanje so prave sanje un alloggio che è un sogno, da sogno
srečati princa svojih sanj incontrare il principe azzurro
tovarna sanj la fabbrica dei sogni (Hollywood)
miniti kakor v sanjah passare come in sogno
lepa kot sanje bella come un (in) sogno, una bellezza da sogno - sánjati (-am)
A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota
B) sánjati se (-a se) impers.
sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea - santissimo
A) agg.
1. superl. od ➞ santo
2. relig. svet:
la Santissima Trinità sveta Trojica
Santissimo Sacramento posvečena hostija; Najsvetejše
B) m relig. Najsvetejše - santo
A) agg.
1. svet; nedotakljiv
2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden
3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa
4. pren. pog. zdravilen, koristen
5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti
B) m
1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako
2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten
3. relig. sveta podobica
4. pog. god - sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - sapiēnza f
1. modrost; učenost
2. (star naziv nekaterih italijanskih univerz) vseučilišče:
la Sapienza di Pisa vseučilišče v Pisi - satelít (-a) m
1. astr. satellite:
Jupitrovi sateliti i satelliti galileiani, di Giove
2. teh. satellite:
umetni satelit satellite artificiale
komunikacijski, meteorološki, navigacijski satelit satellite per le comunicazioni, meteorologico, per la navigazione
prenos, zveza preko satelita trasmissione, collegamento via satellite
3. pren. stato satellite - satira f lit. satira, zabavljica, posmehljivka (tudi ekst.):
dare la satira a qcn. ponorčevati se iz koga
fare oggetto di satira, mettere in satira smešiti, bičati - satolla f toskansko obilen obrok
dormire la satolla po obedu zadremati - saturazione f
1. kem. saturacija, nasičenje, nasičenost; zasičenost (tudi pren.):
la saturazione del mercato zasičenost tržišča
2. fiz. nasičenost:
saturazione magnetica magnetna nasičenost
punto di saturazione področje nasičenosti
arrivare al punto di saturazione pren. ne prenesti več - Satúrnov (-a -o) adj.
1. saturnale, di Saturno:
Saturnov tempelj tempio di Saturno
2. mitol. saturnio:
Saturnova dežela la terra saturnia, l'Italia
Saturnova doba età saturnia
3. astr. saturniano, di Saturno:
Saturnov tip tipo, individuo saturniano - savójski (-a -o)
1. geogr. savoiardo; di, della Savoia:
Savojske Alpe Alpi della Savoia
2. (ki zadeva Savojce) sabaudo, (di) Savoia:
savojska dinastija la dinastia sabauda, casa Savoia
Evgen Savojski Eugenio di Savoia - sbandare v. intr. (pres. sbando)
1. navt. bočno nagniti, nagibati se
2. avto drseti:
l'auto cominciò a sbandare avto je začelo zanašati
3. pren. iti s prave poti, deviirati:
la rivoluzione sbanda nell'anarchia revolucija pelje v anarhijo - sbarazzare
A) v. tr. (pres. sbarazzo) rešiti:
sbarazzare qcn. da una seccatura koga rešiti nadloge
sbarazzare la strada cesto narediti spet prehodno
sbarazzare la tavola pospraviti mizo
B) ➞ sbarazzarsi v. rifl. (pres. mi sbarazzo) znebiti se - sbarra f
1. pregrada; drog:
le sbarre del passaggio a livello pregrade železniškega prehoda
essere dietro le sbarre pren. biti zaprt, v zaporu
2. pregrada (v sodni dvorani):
alla sbarra na sodišču
mettere qcn., qcs. alla sbarra pren. koga, kaj ostro napasti, kritizirati
3. ekst. drog, palica:
la sbarra del timone navt. krmilni drog
4. šport drog (orodna telovadba); ročaj (dviganje uteži) - sbarrare v. tr. (pres. sbarro)
1. pregraditi, zapreti, zapirati; zagraditi:
sbarrare la porta zapreti vrata (s pregrado)
sbarrare un assegno barirati ček
2. ekst. ovirati; zavreti, zavirati:
sbarrare il passaggio zavirati prehod
3. razpreti, razpirati (oči) - sbatacchiare1
A) v. tr. (pres. sbatacchio) premetavati, loputati, udariti, udarjati s čim
B) v. intr. loputati:
la porta sbatacchia vrata loputajo