Franja

Zadetki iskanja

  • kariêra (-e) f pren. carriera; via:
    začeti s kariero intraprendere una carriera
    narediti kariero far carriera
    hitra kariera rapida carriera
    poslovna kariera la via degli affari
    znanstvena, službena, akademska kariera curricolo
  • kášelj (-šlja) m med. tosse:
    dražiti h kašlju far venire la tosse
    napad kašlja attacco di tosse; insulto di tosse
    pastile proti kašlju pasticche per la tosse
    lajajoči kašelj nodo di tosse
    oslovski kašelj tosse canina, convulsa
    suhi kašelj tosse secca
    vlažni kašelj tosse produttiva, grassa
    pren. to je zame mačji kašelj per me è un giochetto, una cosa da nulla
  • kísel (-sla -o)

    A) adj.

    1. acido, acidulo, agro:
    kisla pijača bevanda acidula
    kislo mleko latte acido
    kisle kumarice cetrioli sottaceto

    2. pren. arcigno, imbronciato:
    kisel obraz viso imbronciato

    3. kem. acido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ugrizniti v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte; inghiottire amaro (e sputar dolce)
    bot. kisla deteljica acetosella (Oxalis acetosella)
    gastr. kisla juha zuppa acida
    agr. kisla krma foraggio insilato
    metal. kisla opeka mattone refrattario
    gastr. kisla smetana panna acida
    kisla voda acqua minerale
    metal. kisla žlindra loppa quarzosa
    kisla tla terreno acido
    meteor. kisli dež pioggia acida
    pren. kislo vreme brutto tempo
    gastr. kislo zelje crauti

    B) kísli (-a -o) m, f, n
    požirek kislega un sorso di bevanda acidula
    vleči na kislo essere acidulo
  • klobúk (-a) m

    1. obl. cappello:
    dati klobuk na glavo mettersi il cappello
    dvigniti klobuk v pozdrav togliersi il cappello in segno di saluto
    potisniti si klobuk na glavo calarsi il cappello in testa
    krajci klobuka falde, tese del cappello
    tovarna klobukov cappellificio
    škatla za klobuke cappelliera
    mehek, trd klobuk cappello floscio, duro
    kardinalski klobuk cappello cardinalizio
    damski klobuk cappellino
    slamnat klobuk paglietta
    klobuk na tri roglje (trirogelnik) tricorno
    šalj. klobuk s širokimi krajci teglia
    klobuk s perjanico moschettiera

    2. (zgornji del gobe) cappello

    3. (klobuku podoben del česa) cappello
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. klobuke dol far tanto di cappello
    gledati izpod klobuka guardare con occhio bieco, torvo
    pog. imeti ga pod klobukom essere brillo
    pog. imeti jih pod klobukom essere sbarazzino
    pren. pog. to si lahko za klobuk vtakneš questo puoi tenertelo
    agr. klobuk (kar se nabere na površini pri alkoholnem vrenju) cappello
    zool. morski klobuk (meduza) medusa
    bot. zlati klobuk giglio gentile, martagone (Lilium martagon)
  • komédija (-e) f

    1. gled. commedia:
    antična, sodobna komedija commedia classica, moderna
    karakterna komedija commedia di carattere

    2. ekst. commedia; azione, situazione ridicola

    3. pl. komedije pren. (neprijetnosti, težave) guai, fastidi; storie:
    delati komedije za prazen nič far storie per cose da niente
  • komód

    A) adj. inv.

    1. pigro, indolente, ignavo:
    iron. čez komod ga ni è dolce far niente e poi riposare

    2. (udoben) comodo

    B) adv. comodamente, con comodo
  • konkúrz (-a) m

    1. fallimento:
    iti v konkurz far fallimento

    2. knjiž. (razpis, natečaj) concorso:
    objaviti konkurz aprire, bandire un concorso
  • kóvček (-čka) m valigia:
    pripraviti kovček, vzeti stvari iz kovčka fare, disfare la valigia
    pren. pospraviti svoje kovčke fare le valigie, far fagotto
    pustiti kovček na postaji depositare la valigia alla stazione
    trg. kovček z vzorci marmottina
    trgovina s kovčki valigeria
  • krompír (-ja) m bot. patata (Solana tuberosa):
    kopati, osipavati, saditi krompir cavare, rincalzare, piantare le patate
    lupiti krompir sbucciare le patate
    industrijski, jedilni, semenski krompir patate per la lavorazione industriale, commestibili, da semina
    mlad krompir patate novelle
    ocvrti, pečeni, praženi krompir patate fritte, arrosto, in teglia
    pire krompir purè di patate
    krompir v kosih, v oblicah, na solati patate lesse, in camicia, in insalata
    pog. imeti krompir avere una fortuna matta
    agr. nakaliti krompir far germogliare le patate
  • latte

    A) m

    1. mleko:
    latte crudo surovo mleko
    latte pastorizzato pasterizirano mleko
    latte omogeneizzato homogenizirano mleko
    centrale del latte mlekarna
    latte di gallina kulin. šodo s konjakom
    fior di latte smetana
    bambino di latte dojenček
    da latte doječ
    dente di latte mlečni zob, mlečnik

    2.
    la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
    succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
    nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
    far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati

    3.
    latte di calce apneno mleko
    latte di cocco kulin. kokosovo mleko
    latte detergente kozmet. čistilno mleko

    4. bot.
    latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)

    B) agg. invar.
    bianco latte mlečno bel
  • lega1 f

    1. liga, zveza, združenje:
    lega lombarda hist. lombardska zveza
    leghe contadine polit. kmečka združenja
    far lega (con) zvezati, združiti se s kom

    2. šport liga

    3. kem. zlitina, legura

    4. pren. nrav:
    gente di bassa lega podleži, sodrga
    scherzo di cattiva lega neokusna šala

    5. gradb. cementna vez
  • legna f drva:
    spaccare la legna sekati drva
    far legna drvariti (v gozdu)
    mettere legna al fuoco pren. prilivati olje na ogenj
    portare legna al bosco pren. vodo nositi v Savo
    tagliare la legna addosso a qcn. koga opravljati, obrekovati
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • lēva1 f

    1. vzvod:
    braccio della leva ročica vzvoda

    2. vzvod; spodbuda:
    far leva su qcn. koga spodbujati

    3. ročica:
    leva del cambio avto ročica menjalnika
    avere in mano le leve del comando pren. upravljati, voditi
  • ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
    ljudje in živali uomini e bestie
    prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
    ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
    ljudje, odprite! gente, aprite!
    hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
    mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
    ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
    kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
    enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
    kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
    tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
    živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
    nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
    vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
    v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
    knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
    mali ljudje gente, uomini della strada
    pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
    ljudje starega kova gente di vecchio stampo
    ljudje na mestu gente a posto, onesta
    PREGOVORI:
    vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto
  • luccicone m debela solza:
    far venire i lucciconi spraviti v jok
  • luce

    A) f

    1. fiz. luč, svetloba

    2. svetloba:
    alla luce del giorno pri dnevni svetlobi
    dare alla luce pren. roditi, dati na beli dan
    venire alla luce pren. roditi se
    venire in luce pren. pokazati se
    far luce su qcs. pren. kaj osvetliti
    alla luce del sole javno

    3. svetloba, svetlobni vir:
    luci della ribalta pren. gledališki oder, gledališče
    cinema a luce rossa kino s pornografskimi filmi

    4. avto luči:
    luci di posizione pozicijske luči

    5. luč, svetlobni signal:
    luce verde, rossa zelena, rdeča luč
    luce intermittente utripajoča luč

    6. ekst. elektrika:
    pagare la bolletta della luce plačati račun za elektriko

    7. arhit. razpon

    8. gradb. debelina, premer (cevi, voda ipd.)

    B) agg. invar. astr.
    anno luce svetlobno leto
  • lume m

    1. svetilka:
    lume a petrolio petrolejka
    far lume posvetiti
    tenere il lume pren. držati svečo (zaljubljencem)

    2. knjižno zvezda, nebesno telo

    3. ekst. vid:
    perdere il lume degli occhi pren. pobesneti

    4.
    il secolo dei lumi razsvetljenstvo
    chiedere lumi prositi za pojasnilo, za nasvet

    5. anat. svetlina, lumen
  • luōgo m (pl. -ghi)

    1. kraj, mesto; prostor:
    far luogo narediti prostor, umakniti se; pravo pooblastiti, pooblaščati
    in luogo di namesto

    2. področje, dežela; kraj, mesto:
    i luoghi santi sveta dežela, Palestina
    luogo deputato pren. najprimernejše mesto
    sono intervenute le autorità del luogo prišli so predstavniki krajevnih oblasti

    3. zgradba, del zgradbe:
    luogo di culto cerkev
    luogo di pena kaznilnica
    luogo di decenza stranišče
    luogo pubblico javno mesto, javna zgradba

    4. pren. primeren čas, primeren trenutek:
    fare le cose a tempo e luogo narediti kaj ob primernem času in na primernem prostoru
    fuori luogo neprimeren
    aver luogo goditi se

    5. mesto (v nekem zaporedju):
    in primo, secondo, terzo luogo prvič, drugič, tretjič
    in primo luogo predvsem

    6. odlomek (knjige, spisa):
    luogo comune pren. obrabljena fraza, kliše
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok