Franja

Zadetki iskanja

  • sestáven (-vna -o) adj. componente, compositivo, costitutivo, integrante:
    sestavni del parte integrante, elemento costitutivo, componente; lingv. costituente
  • sētte agg.; m, f invar.

    1. sedem:
    i sette sacramenti relig. sedem zakramentov
    i sette sapienti sedem modrijanov
    avere sette spiriti come i gatti imeti sedem življenj kot mačke
    chiudere con sette chiavi, con sette sigilli zapreti s sedmimi pečati
    portare qcn. ai sette cieli pren. kovati koga v deveta nebesa

    2. sedem; sedmica; sedmi (dan); sedem (ura):
    giocare il sette di cuori igrati srčno sedmico
    il sette del mese sedmi v mesecu
    le sette del pomeriggio sedem popoldne
    prendere un sette šol. žarg. dobiti sedmico; ekst. pog. razporek (na obleki)

    3. šport sedmerka (vaterpolo)
  • settore2 m

    1. mat.
    settore circolare krožni izsek

    2. sektor, cona:
    il settore di sinistra, di destra, del centro della Camera levi, desni, sredinski sektor poslanske zbornice

    3. ekst. sektor, območje; šport polovica (igrišča):
    settore d'attacco voj. sektor napada
    settore telefonico ptt telefonsko območje

    4. pren. področje; dejavnost, sektor; panoga:
    il settore della ricerca scientifica področje znanstvenega raziskovanja
    il settore pubblico, privato ekon. javni, zasebni sektor
    il settore terziario ekon. terciarne dejavnosti
    il settore edile, tessile gradbena, tekstilna panoga
  • severozahòd (-óda) m geogr.

    1. nordovest

    2. zona nordoccidentale:
    severozahod države il nordovest del Pese
  • sežgáti (-žgèm) | sežígati (-am)

    A) perf., imperf. bruciare, ardere, incenerire; (truplo) cremare:
    sežgati dračje, slamo bruciare le frasche, la paglia
    hist. sežigati na grmadi bruciare sul rogo
    vroče sonce sežge travo il sole eccessivo brucia l'erba

    B) sežgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi:
    ker ni masla, se je jed sežgala non essendoci del burro, la pietanza si è bruciata
  • sfērza f

    1. bič

    2. pren.
    la sferza del sole pripeka

    3. ekst. bič, ostra graja
  • sfogliatura f smukanje (listja):
    sfogliatura del granoturco ličkanje
    sfogliatura della vite agr. smukanje grozdnih listov
  • 1

    A) avv.

    1. da:
    sì certo da, seveda
    sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
    forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
    più sì che no verjetno da
    sì e no kvečjemu, niti ne:
    sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
    sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
    vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
    e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
    e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril

    2. res, zares:
    questa sì che è bella ta je pa res dobra!
    dire di sì pritrditi, pritrjevati

    B) m

    1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
    la lingua del sì italijanščina
    decidere, risolversi per il sì odločiti se za

    2. pl. (glas, odgovor) za:
    cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset
  • sicuro

    A) agg.

    1. varen:
    asilo sicuro varno zatočišče

    2. prepričan:
    sei proprio sicuro che fosse lei? ali si res prepričan, da je bila ona?

    3. gotov, odločen, samozavesten; vešč; nezgrešljiv:
    essere sicuro in qcs. biti gotov v kaj
    mostrarsi sicuro del fatto suo pog. kazati se samozavestnega
    colpo sicuro nezgrešljiv udarec

    4. zanesljiv:
    amico sicuro zanesljiv prijatelj
    notizia da fonti sicure vest iz zanesljivih virov
    di sicuro zanesljivo, zagotovo

    B) avv. da, seveda, vsekakor

    C) m sing.

    1. gotovo, zanesljivo:
    dare qcs. per sicuro biti o čem trdno prepričan

    2. varno (mesto):
    essere al sicuro biti na varnem
  • signálen (-lna -o) adj. di segnale, dei segnali, di segnalazione; segnaletico, segnalatore:
    signalni sistem sistema segnaletico, di segnalazioni
    signalna pištola pistola lanciarazzi
    mednarodni signalni kodeks codice segnaletico internazionale
    žel. signalni loparček paletta del capostazione
    signalna naprava (apparecchio) segnalatore
  • signore

    A) m

    1. (nagovorno) gospod:
    il signore desidera? želite, gospod?
    egregio signore dragi gospod (v pismih)

    2. gospod:
    il signor Rizzi gospod Rizzi
    il signor dottore gospod doktor
    sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
    no signore, signor no ne (nikalni odgovor)

    3. gospod, gospodar

    4. knez; vladar; guverner:
    i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
    Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)

    5.
    Signore relig. Gospod:
    Nostro Signore Jezus Kristus
    la casa del Signore cerkev

    6. gospod, moški; stranka

    7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
    modi da signore gosposko obnašanje
    fare il signore živeti kot gospod, gosposko

    8.
    signori gospoda

    B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
    un signor cappotto gosposki plašč
  • sigúrnost (-i) f pog.

    1. sicurezza, certezza

    2. (zanesljivost) affidabilità

    3. (prepričanost) certezza; decisione

    4. ekst. sicurezza; garanzia:
    sigurnost skrivališča la sicurezza del nascondiglio
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • silēne f bot. (erba del cucco) lepnica (Silene)
  • simból (-a) m

    1. (znak, znamenje) simbolo, segno, emblema, insegna; bandiera, effigie; knjiž. segnacolo:
    oljkova vejica je simbol miru il ramoscello d'ulivo è un simbolo di pace
    atomska energija je za nerazvite simbol tehničnega napredka l'energia atomica è per i paesi sottosviluppati simbolo del progresso tecnologico

    2. (dogovorjena črka, kratica) simbolo:
    matematični simboli simboli matematici
    simboli za kemične elemente i simboli degli elementi chimici
    rel. simbol vere simbolo niceno
    soc. statusni simbol status symbol; simbolo di status
  • simetríja (-e) f simmetria, simmetricità:
    mat. simetrija lika simmetria della figura piana
    simetrija obraza, telesa simmetria del volto, del corpo
    arhitektonska simetrija simmetria architettonica
    razbiti, porušiti simetrijo rompere, distruggere la simmetria
    os, središče simetrije l'asse, il centro di simmetria
    mat. osna, ravninska, središčna simetrija simmetria assiale, planimetrica, centrale
    biol. radialna simetrija simmetria raggiata
    min. zrcalna simetrija simmetria speculare
  • sín (-a) pl. sinovi f figlio:
    imeti tri sinove avere tre figli
    vzgojiti sina allevare un figlio
    roditi sina partorire un figlio
    mlajši, starejši sin il figlio minore, maggiore
    nezakonski sin figlio illeggittimo
    prvorojeni sin figlio primogenito
    rodni sin figlio carnale
    sin edinec figlio unico
    pravi sin svoje dobe vero figlio del proprio tempo
    bibl. pren. izgubljeni sin il Figliol prodigo
    Adamov sin il figlio di Adamo, l'uomo
    pasji sin (tudi inter.) figlio d'un cane
    je pravi sin svojega očeta è suo padre sputato
    rel. sin božji il Figlio di Dio, il Verbo
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
  • sinjína (-e) f

    1. azzurro, color azzurro:
    sinjina neba l'azzurro del cielo

    2. knjiž. (veselje, vedrina) allegria, serenità
  • sinópsis (-a) m

    1. sinossi, compendio:
    sinopsis evangelijev sinossi del Nuovo Testamento

    2. estratto, prospetto
  • sinóptičen (-čna -o) adj. sinottico:
    meteor. sinoptična karta carta sinottica
    sinoptična vremenska napoved previsione sinottica del tempo
    rel. sinoptični evangeliji Evangeli sinottici