sestáven (-vna -o) adj. componente, compositivo, costitutivo, integrante:
sestavni del parte integrante, elemento costitutivo, componente; lingv. costituente
Zadetki iskanja
- sētte agg.; m, f invar.
1. sedem:
i sette sacramenti relig. sedem zakramentov
i sette sapienti sedem modrijanov
avere sette spiriti come i gatti imeti sedem življenj kot mačke
chiudere con sette chiavi, con sette sigilli zapreti s sedmimi pečati
portare qcn. ai sette cieli pren. kovati koga v deveta nebesa
2. sedem; sedmica; sedmi (dan); sedem (ura):
giocare il sette di cuori igrati srčno sedmico
il sette del mese sedmi v mesecu
le sette del pomeriggio sedem popoldne
prendere un sette šol. žarg. dobiti sedmico; ekst. pog. razporek (na obleki)
3. šport sedmerka (vaterpolo) - settore2 m
1. mat.
settore circolare krožni izsek
2. sektor, cona:
il settore di sinistra, di destra, del centro della Camera levi, desni, sredinski sektor poslanske zbornice
3. ekst. sektor, območje; šport polovica (igrišča):
settore d'attacco voj. sektor napada
settore telefonico ptt telefonsko območje
4. pren. področje; dejavnost, sektor; panoga:
il settore della ricerca scientifica področje znanstvenega raziskovanja
il settore pubblico, privato ekon. javni, zasebni sektor
il settore terziario ekon. terciarne dejavnosti
il settore edile, tessile gradbena, tekstilna panoga - severozahòd (-óda) m geogr.
1. nordovest
2. zona nordoccidentale:
severozahod države il nordovest del Pese - sežgáti (-žgèm) | sežígati (-am)
A) perf., imperf. bruciare, ardere, incenerire; (truplo) cremare:
sežgati dračje, slamo bruciare le frasche, la paglia
hist. sežigati na grmadi bruciare sul rogo
vroče sonce sežge travo il sole eccessivo brucia l'erba
B) sežgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi:
ker ni masla, se je jed sežgala non essendoci del burro, la pietanza si è bruciata - sfērza f
1. bič
2. pren.
la sferza del sole pripeka
3. ekst. bič, ostra graja - sfogliatura f smukanje (listja):
sfogliatura del granoturco ličkanje
sfogliatura della vite agr. smukanje grozdnih listov - sì1
A) avv.
1. da:
sì certo da, seveda
sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
più sì che no verjetno da
sì e no kvečjemu, niti ne:
sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril
2. res, zares:
questa sì che è bella ta je pa res dobra!
dire di sì pritrditi, pritrjevati
B) m
1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
la lingua del sì italijanščina
decidere, risolversi per il sì odločiti se za
2. pl. (glas, odgovor) za:
cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset - sicuro
A) agg.
1. varen:
asilo sicuro varno zatočišče
2. prepričan:
sei proprio sicuro che fosse lei? ali si res prepričan, da je bila ona?
3. gotov, odločen, samozavesten; vešč; nezgrešljiv:
essere sicuro in qcs. biti gotov v kaj
mostrarsi sicuro del fatto suo pog. kazati se samozavestnega
colpo sicuro nezgrešljiv udarec
4. zanesljiv:
amico sicuro zanesljiv prijatelj
notizia da fonti sicure vest iz zanesljivih virov
di sicuro zanesljivo, zagotovo
B) avv. da, seveda, vsekakor
C) m sing.
1. gotovo, zanesljivo:
dare qcs. per sicuro biti o čem trdno prepričan
2. varno (mesto):
essere al sicuro biti na varnem - signálen (-lna -o) adj. di segnale, dei segnali, di segnalazione; segnaletico, segnalatore:
signalni sistem sistema segnaletico, di segnalazioni
signalna pištola pistola lanciarazzi
mednarodni signalni kodeks codice segnaletico internazionale
žel. signalni loparček paletta del capostazione
signalna naprava (apparecchio) segnalatore - signore
A) m
1. (nagovorno) gospod:
il signore desidera? želite, gospod?
egregio signore dragi gospod (v pismih)
2. gospod:
il signor Rizzi gospod Rizzi
il signor dottore gospod doktor
sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
no signore, signor no ne (nikalni odgovor)
3. gospod, gospodar
4. knez; vladar; guverner:
i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)
5.
Signore relig. Gospod:
Nostro Signore Jezus Kristus
la casa del Signore cerkev
6. gospod, moški; stranka
7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
modi da signore gosposko obnašanje
fare il signore živeti kot gospod, gosposko
8.
signori gospoda
B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
un signor cappotto gosposki plašč - sigúrnost (-i) f pog.
1. sicurezza, certezza
2. (zanesljivost) affidabilità
3. (prepričanost) certezza; decisione
4. ekst. sicurezza; garanzia:
sigurnost skrivališča la sicurezza del nascondiglio - síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - silēne f bot. (erba del cucco) lepnica (Silene)
- simból (-a) m
1. (znak, znamenje) simbolo, segno, emblema, insegna; bandiera, effigie; knjiž. segnacolo:
oljkova vejica je simbol miru il ramoscello d'ulivo è un simbolo di pace
atomska energija je za nerazvite simbol tehničnega napredka l'energia atomica è per i paesi sottosviluppati simbolo del progresso tecnologico
2. (dogovorjena črka, kratica) simbolo:
matematični simboli simboli matematici
simboli za kemične elemente i simboli degli elementi chimici
rel. simbol vere simbolo niceno
soc. statusni simbol status symbol; simbolo di status - simetríja (-e) f simmetria, simmetricità:
mat. simetrija lika simmetria della figura piana
simetrija obraza, telesa simmetria del volto, del corpo
arhitektonska simetrija simmetria architettonica
razbiti, porušiti simetrijo rompere, distruggere la simmetria
os, središče simetrije l'asse, il centro di simmetria
mat. osna, ravninska, središčna simetrija simmetria assiale, planimetrica, centrale
biol. radialna simetrija simmetria raggiata
min. zrcalna simetrija simmetria speculare - sín (-a) pl. sinovi f figlio:
imeti tri sinove avere tre figli
vzgojiti sina allevare un figlio
roditi sina partorire un figlio
mlajši, starejši sin il figlio minore, maggiore
nezakonski sin figlio illeggittimo
prvorojeni sin figlio primogenito
rodni sin figlio carnale
sin edinec figlio unico
pravi sin svoje dobe vero figlio del proprio tempo
bibl. pren. izgubljeni sin il Figliol prodigo
Adamov sin il figlio di Adamo, l'uomo
pasji sin (tudi inter.) figlio d'un cane
je pravi sin svojega očeta è suo padre sputato
rel. sin božji il Figlio di Dio, il Verbo
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio - sinjína (-e) f
1. azzurro, color azzurro:
sinjina neba l'azzurro del cielo
2. knjiž. (veselje, vedrina) allegria, serenità - sinópsis (-a) m
1. sinossi, compendio:
sinopsis evangelijev sinossi del Nuovo Testamento
2. estratto, prospetto - sinóptičen (-čna -o) adj. sinottico:
meteor. sinoptična karta carta sinottica
sinoptična vremenska napoved previsione sinottica del tempo
rel. sinoptični evangeliji Evangeli sinottici