Franja

Zadetki iskanja

  • ruōta f

    1. kolo:
    ruota di automobile avtomobilsko kolo
    ruota dentata strojn. zobato kolo
    la ruota della fortuna pren. kolo sreče
    a ruota libera pren. breskrbno; neobrzdano
    ruota motrice avto gonilno kolo
    ruota del mulino mlinsko kolo
    ruota panoramica veletoč
    ruota di scorta rezervno kolo
    l'ultima ruota del carro pren. zadnje kolo
    arrivare a ruota di qcn. šport priti neposredno za drugim kolesarjem
    mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
    ungere la ruota, le ruote pren. podmazati

    2. navt.
    ruota di poppa, di prua krmna, premčna statva
    ruota del timone krmilo, krmilno kolo
    piroscafo a ruota parnik na kolesa

    3. sedež lota

    4. hist. mučilno kolo

    5.
    ruota dell'arrotino brusilno kolo
    ruota da vasaio obrt lončarsko kolo, vreteno
    dare la ruota a un coltello nabrusiti nož

    6. krog, disk:
    a ruota krožen, krožne oblike
    gonna a ruota (a campana) zvončasto krilo
    fare la ruota pren. voziti kočijo, šopiriti se
    fare la ruota a una donna pren. šalj. dvoriti ženski

    7. pren. zaporedje
  • rúšiti (-im)

    A) imperf. ➞ porušiti

    1. demolire, smantellare, abbattere, diroccare, sventrare, disfare:
    rušiti staro hišo demolire la vecchia casa
    rušiti barakarsko naselje smantellare, demolire la baraccopoli
    (brezobzirno) rušiti mestno jedro sventrare il centro storico della città

    2. pren. sovvertire, sconvolgere, turbare:
    rušiti temelje zakonitega reda sovvertire le fondamenta dell'ordine costituto
    rušiti disciplino v kolektivu sovvertire la disciplina del collettivo

    3. pren. rovinare, guastare, compromettere:
    rušiti komu ugled compromettere la reputazione di qcn.

    B) rúšiti se (-im se) imperf. refl.

    1. crollare, rovinare, andare in rovina:
    stara hiša se ruši la vecchia casa sta crollando

    2. (padati) cadere

    3. crollare, rovinare
  • sacco1 m (pl. -chi)

    1. vreča:
    riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
    a sacco obl. vrečast (kroj)
    corsa nei sacchi igre tek v vrečah
    sacchi postali poštne vreče
    cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
    colmare il sacco pren. pretiravati
    fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
    mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
    non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
    sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
    tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
    vuotare il sacco pren. izkašljati se

    2. polna vreča (vsebina):
    sacco d'ossa pren. suhec
    sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

    3. pren. pog. vreča, kup:
    avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
    dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
    dire un sacco di bugie debele klatiti
    volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
    un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

    4. vrečevina; kuta:
    vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

    5. ekst. šport (boksarska) vreča
    sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
    sacco da bivacco alpin. bivak vreča
    sacco a pelo spalna vreča
    sacco da viaggio potovalna vreča
    fare colazione al sacco jesti na prostem

    6. ekst.
    sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
    sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
    sacco della rete rib. vreča
    sacco scrotale anat. modnik

    7. pog. šalj. trebuh, vamp:
    riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

    8. žarg. tisočak
    PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
    sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci
  • sala1 f

    1. dvorana:
    sala d'aspetto čakalnica
    sala da ballo plesna dvorana
    sala caldaie kotlarnica
    sala cinematografica film kinodvorana
    sala di composizione tisk stavnica
    sala per conferenze konferenčna dvorana
    sala del consiglio sejna dvorana
    sala comandi navt. krmarnica; komandni prostor
    sala di lettura čitalnica
    sala macchine strojnica
    sala operatoria med. operacijska dvorana
    sala di proiezione film projekcijska dvorana
    sala da ricevimento salon; sprejemnica
    sala scarto tekstil sortirna dvorana, hala (v predilnici)
    sala stampa publ. tiskovno središče
    sala degli specchi zrcalna dvorana

    2. dvorana, publika (v dvorani)
  • salire*

    A) v. intr. (pres. salgo)

    1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
    salire per le scale iti po stopnicah
    salire sul tetto iti na streho
    salire a cavallo, in sella zajahati konja
    salire da qcn. iti h komu
    salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
    salire sulla nave vkrcati se na ladjo
    salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
    salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
    salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
    salire sul Parnaso pren. pesnikovati
    salire al trono stopiti na prestol, zavladati

    2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
    l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
    dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
    la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
    un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
    la luna sta salendo mesec vzhaja
    salire al cielo evfemistično umreti
    salire col pensiero poleteti z mislijo

    3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
    salire in fama postati slaven
    salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
    salire in ricchezza bogateti
    salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

    4. pren. narasti:
    il livello del fiume sale nivo reke raste
    i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

    B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
    salire le scale iti po stopnicah
  • salmone

    A) m

    1. zool. losos (Salmo salar)
    salmone del Danubio (huco) sulec (Salvelinus huco)

    2. navt. (železna, svinčena) zavora

    B) agg. invar. temno roza
  • salón (-a) m

    1. salotto:
    literarni salon salone letterario

    2. (prostor za frizerske, krojaške, modne storitve) negozio, salone:
    frizerski salon negozio di barbiere, di parrucchiere
    krojaški salon sartoria, atelier

    3. (lepše urejen prostor v gostinskem obratu) salone

    4. (prostor za občasne razstave) salone:
    avtomobilski salon il salone dell'automobile
    salon pohištva salone del mobile; esposizione, negozio di mobili
  • salute

    A) f

    1. zdravje:
    salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
    essere in salute biti zdrav
    avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
    bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
    essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
    guastarsi la salute pokvariti si zdravje
    rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
    pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
    andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov

    2. odrešitev; relig. zveličanje:
    salute eterna večno zveličanje

    3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
    l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
    casa di salute evfemistično umobolnica

    B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!
  • sám2 (-a -o) adj.

    1. solo; puro:
    sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
    storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
    sam viski whisky liscio
    prstan iz samega zlata un anello di oro puro

    2. pren. (izraža veliko količino česa)
    same fraze so jih non fanno che sviolinare
    bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
    polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
    to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

    3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
    prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

    4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
    sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
    pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
    pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
    pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi
  • sámec (-mca) | -íca (-e) m, f

    1. maschio, femmina:
    mačji samec, mačja samica maschio, femmina del gatto; gatto, gatta
    samica jelena (košuta) la femmina del cervo, cerva

    2. pren. (neporočen moški) scapolo, celibatario, giovanotto; celibe; (neporočena ženska) nubile

    3. samec (voz, v katerega se vpreže ena sama žival) carro a un tiro; calesse

    4. samica cella di rigore
  • samostálnik (-a) m lingv. sostantivo, nome:
    spol, sklon, število samostalnika genere, caso, numero del sostantivo
    abstraktni, konkretni samostalniki nomi astratti, concreti
    enozložni, večzložni samostalniki monosillabi, plurisillabi
    nesklonljivi samostalniki sostantivi indeclinabili
  • samôta (-e) f

    1. solitudine; isolazione:
    živeti v samoti vivere in solitudine, fare una vita solitaria

    2. luogo solitario, fuori mano; ekst. eremo:
    živel je v divji samoti viveva a casa del diavolo

    3. (samotna kmetija) casolare
  • sangue

    A) m

    1. kri:
    animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
    bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
    duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
    fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
    macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
    lago, pozza di sangue mlaka krvi
    avere orrore del sangue mrziti nasilje
    avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
    cavar sangue puščati kri
    cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
    dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
    lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
    pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
    percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
    spargere sangue moriti, klati

    2. pren. duh; moč, zagon:
    costare sangue terjati veliko truda, žrtev
    sudare sangue garati kot živina

    3. pren. duševno stanje, čustvo:
    sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
    a sangue freddo hladnokrvno
    a sangue caldo v navalu jeze, strasti
    calma e sangue freddo! le mirno kri!
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
    avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
    avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
    fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
    farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
    piangere lacrime di sangue bridko se kesati
    sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
    sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
    soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

    4. pren. kri, rod:
    gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
    legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
    quelli del proprio sangue sorodniki
    principe di sangue reale princ kraljevega rodu
    sangue blu modra kri
    sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
    avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
    buon sangue non mente kri ne laže
    essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

    5.
    mezzo sangue mešanec, mestic
    puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

    6. pren. kri:
    cavata di sangue pretiran strošek
    succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

    7. inter.
    sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

    B) agg. invar. živordeč
  • saní (-í) f pl.

    1. slitta:
    motorne sani motoslitta
    šport. tekmovalne sani slittino
    aer. katapultne sani slitta della catapulta

    2. navt. invasatura (mobile); strojn. slitta portautensile:
    sani stružnice slitta del tornio
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • sapindo m bot. (albero del sapone) sapind, milovec (Sapindus saponaria)
  • saracino m pajac (v viteški igri, turnirju):
    Giostra del Saracino (vrsta turnirja na italijanskem jugu)
  • sátan (-a) m

    1. rel. demonio, diavolo; Satana; pog. satanasso:
    pren. biti zvit kot satan saperne una più del diavolo

    2. malvagio

    3. zool. satanasso (Chiroptes satanas)

    4. pog. (v medmetni rabi) diavolo:
    da bi te satan! che il diavolo ti porti!
  • saturazione f

    1. kem. saturacija, nasičenje, nasičenost; zasičenost (tudi pren.):
    la saturazione del mercato zasičenost tržišča

    2. fiz. nasičenost:
    saturazione magnetica magnetna nasičenost
    punto di saturazione področje nasičenosti
    arrivare al punto di saturazione pren. ne prenesti več
  • sbarra f

    1. pregrada; drog:
    le sbarre del passaggio a livello pregrade železniškega prehoda
    essere dietro le sbarre pren. biti zaprt, v zaporu

    2. pregrada (v sodni dvorani):
    alla sbarra na sodišču
    mettere qcn., qcs. alla sbarra pren. koga, kaj ostro napasti, kritizirati

    3. ekst. drog, palica:
    la sbarra del timone navt. krmilni drog

    4. šport drog (orodna telovadba); ročaj (dviganje uteži)