ruōta f
1. kolo:
ruota di automobile avtomobilsko kolo
ruota dentata strojn. zobato kolo
la ruota della fortuna pren. kolo sreče
a ruota libera pren. breskrbno; neobrzdano
ruota motrice avto gonilno kolo
ruota del mulino mlinsko kolo
ruota panoramica veletoč
ruota di scorta rezervno kolo
l'ultima ruota del carro pren. zadnje kolo
arrivare a ruota di qcn. šport priti neposredno za drugim kolesarjem
mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
ungere la ruota, le ruote pren. podmazati
2. navt.
ruota di poppa, di prua krmna, premčna statva
ruota del timone krmilo, krmilno kolo
piroscafo a ruota parnik na kolesa
3. sedež lota
4. hist. mučilno kolo
5.
ruota dell'arrotino brusilno kolo
ruota da vasaio obrt lončarsko kolo, vreteno
dare la ruota a un coltello nabrusiti nož
6. krog, disk:
a ruota krožen, krožne oblike
gonna a ruota (a campana) zvončasto krilo
fare la ruota pren. voziti kočijo, šopiriti se
fare la ruota a una donna pren. šalj. dvoriti ženski
7. pren. zaporedje
Zadetki iskanja
- rúšiti (-im)
A) imperf. ➞ porušiti
1. demolire, smantellare, abbattere, diroccare, sventrare, disfare:
rušiti staro hišo demolire la vecchia casa
rušiti barakarsko naselje smantellare, demolire la baraccopoli
(brezobzirno) rušiti mestno jedro sventrare il centro storico della città
2. pren. sovvertire, sconvolgere, turbare:
rušiti temelje zakonitega reda sovvertire le fondamenta dell'ordine costituto
rušiti disciplino v kolektivu sovvertire la disciplina del collettivo
3. pren. rovinare, guastare, compromettere:
rušiti komu ugled compromettere la reputazione di qcn.
B) rúšiti se (-im se) imperf. refl.
1. crollare, rovinare, andare in rovina:
stara hiša se ruši la vecchia casa sta crollando
2. (padati) cadere
3. crollare, rovinare - sacco1 m (pl. -chi)
1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se
2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba
3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super
4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se
5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem
6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik
7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se
8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci - sala1 f
1. dvorana:
sala d'aspetto čakalnica
sala da ballo plesna dvorana
sala caldaie kotlarnica
sala cinematografica film kinodvorana
sala di composizione tisk stavnica
sala per conferenze konferenčna dvorana
sala del consiglio sejna dvorana
sala comandi navt. krmarnica; komandni prostor
sala di lettura čitalnica
sala macchine strojnica
sala operatoria med. operacijska dvorana
sala di proiezione film projekcijska dvorana
sala da ricevimento salon; sprejemnica
sala scarto tekstil sortirna dvorana, hala (v predilnici)
sala stampa publ. tiskovno središče
sala degli specchi zrcalna dvorana
2. dvorana, publika (v dvorani) - salire*
A) v. intr. (pres. salgo)
1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
salire per le scale iti po stopnicah
salire sul tetto iti na streho
salire a cavallo, in sella zajahati konja
salire da qcn. iti h komu
salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
salire sulla nave vkrcati se na ladjo
salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
salire sul Parnaso pren. pesnikovati
salire al trono stopiti na prestol, zavladati
2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
la luna sta salendo mesec vzhaja
salire al cielo evfemistično umreti
salire col pensiero poleteti z mislijo
3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
salire in fama postati slaven
salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
salire in ricchezza bogateti
salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled
4. pren. narasti:
il livello del fiume sale nivo reke raste
i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo
B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
salire le scale iti po stopnicah - salmone
A) m
1. zool. losos (Salmo salar)
salmone del Danubio (huco) sulec (Salvelinus huco)
2. navt. (železna, svinčena) zavora
B) agg. invar. temno roza - salón (-a) m
1. salotto:
literarni salon salone letterario
2. (prostor za frizerske, krojaške, modne storitve) negozio, salone:
frizerski salon negozio di barbiere, di parrucchiere
krojaški salon sartoria, atelier
3. (lepše urejen prostor v gostinskem obratu) salone
4. (prostor za občasne razstave) salone:
avtomobilski salon il salone dell'automobile
salon pohištva salone del mobile; esposizione, negozio di mobili - salute
A) f
1. zdravje:
salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
essere in salute biti zdrav
avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
guastarsi la salute pokvariti si zdravje
rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov
2. odrešitev; relig. zveličanje:
salute eterna večno zveličanje
3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
casa di salute evfemistično umobolnica
B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen! - sám2 (-a -o) adj.
1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro
2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti
3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema
4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi - sámec (-mca) | -íca (-e) m, f
1. maschio, femmina:
mačji samec, mačja samica maschio, femmina del gatto; gatto, gatta
samica jelena (košuta) la femmina del cervo, cerva
2. pren. (neporočen moški) scapolo, celibatario, giovanotto; celibe; (neporočena ženska) nubile
3. samec (voz, v katerega se vpreže ena sama žival) carro a un tiro; calesse
4. samica cella di rigore - samostálnik (-a) m lingv. sostantivo, nome:
spol, sklon, število samostalnika genere, caso, numero del sostantivo
abstraktni, konkretni samostalniki nomi astratti, concreti
enozložni, večzložni samostalniki monosillabi, plurisillabi
nesklonljivi samostalniki sostantivi indeclinabili - samôta (-e) f
1. solitudine; isolazione:
živeti v samoti vivere in solitudine, fare una vita solitaria
2. luogo solitario, fuori mano; ekst. eremo:
živel je v divji samoti viveva a casa del diavolo
3. (samotna kmetija) casolare - sangue
A) m
1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati
2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina
3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor
4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu
5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival
6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri
7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!
B) agg. invar. živordeč - saní (-í) f pl.
1. slitta:
motorne sani motoslitta
šport. tekmovalne sani slittino
aer. katapultne sani slitta della catapulta
2. navt. invasatura (mobile); strojn. slitta portautensile:
sani stružnice slitta del tornio - santo
A) agg.
1. svet; nedotakljiv
2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden
3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa
4. pren. pog. zdravilen, koristen
5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti
B) m
1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako
2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten
3. relig. sveta podobica
4. pog. god - sapindo m bot. (albero del sapone) sapind, milovec (Sapindus saponaria)
- saracino m pajac (v viteški igri, turnirju):
Giostra del Saracino (vrsta turnirja na italijanskem jugu) ○ - sátan (-a) m
1. rel. demonio, diavolo; Satana; pog. satanasso:
pren. biti zvit kot satan saperne una più del diavolo
2. malvagio
3. zool. satanasso (Chiroptes satanas)
4. pog. (v medmetni rabi) diavolo:
da bi te satan! che il diavolo ti porti! - saturazione f
1. kem. saturacija, nasičenje, nasičenost; zasičenost (tudi pren.):
la saturazione del mercato zasičenost tržišča
2. fiz. nasičenost:
saturazione magnetica magnetna nasičenost
punto di saturazione področje nasičenosti
arrivare al punto di saturazione pren. ne prenesti več - sbarra f
1. pregrada; drog:
le sbarre del passaggio a livello pregrade železniškega prehoda
essere dietro le sbarre pren. biti zaprt, v zaporu
2. pregrada (v sodni dvorani):
alla sbarra na sodišču
mettere qcn., qcs. alla sbarra pren. koga, kaj ostro napasti, kritizirati
3. ekst. drog, palica:
la sbarra del timone navt. krmilni drog
4. šport drog (orodna telovadba); ročaj (dviganje uteži)