Franja

Zadetki iskanja

  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • carica f

    1. funkcija; dolžnost; naloga:
    le alte cariche dello stato visoke državne funkcije
    essere in carica opravljati dolžnost

    2. naboj:
    carica di una mina minski naboj
    l'orologio non ha più carica ura ni navita
    dar la carica a qcn. pren. koga spodbuditi
    carica elettrica fiz. električni naboj

    3. voj. naskok, napad:
    suonare la carica zatrobiti k naskoku
    tornare alla carica pren. ponovno nadlegovati; šport štart (na nasprotnega igralca)
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • cêsar (-árja) m imperatore; knjiž. cesare:
    avstrijski, etiopski, rimski cesar imperatore d'Austria, di Etiopia, romano
    za cesarja Jožefa II. sotto il regno dell'imperatore Giuseppe II
    bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega date a Cesare quel che è di Cesare e a Dio quel che è di Dio
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo
  • che1

    A) pron. ki, kateri, kar:
    le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
    ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman

    B) pron. kaj:
    non so che fare ne vem, kaj naj storim

    C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
    che ora è? koliko je ura?
    non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

    Č) pron. kaj!:
    ma che dite! kaj vendar pravite!
    ma che! kje pa!, sploh ne!

    D) agg. kakšen:
    in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!

    E) pron. kaj:
    un certo che nekaj
    si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
    il film non è un gran che film ni kdove kaj
  • che2 cong.

    1. (uvaja subjektne in objektne odvisnike) da:
    spero che tu venga upam, da prideš

    2. (uvaja vzročne odvisnike) da, ker:
    mi dispiace che tu non sia venuto žal mi je, da nisi prišel

    3. (uvaja posledične odvisnike) da:
    parla forte che ti senta govori glasno, da te slišim

    4. (uvaja namerne odvisnike) da:
    fallo entrare che si scaldi pokliči ga noter, da se segreje

    5. (uvaja časovne odvisnike) da, ko, kar:
    saranno anni che non lo vedo nekaj let je, kar ga nisem videl

    6. (uvaja optativne stavke)
    che entri! naj vstopi!

    7. (uvaja pogojne stavke v zvezah)
    posto che, a patto che, nel caso che, ammesso che če, v kolikor

    8. (uvaja dopustne stavke) da, kolikor:
    che io sappia, non è ancora ritornato kolikor vem, se še ni vrnil

    9. (za izražanje podobnosti) kot:
    preferisco telefonare che scrivere rajši telefoniram kot pišem
    è più furbo che intelligente bolj je zvit kot pameten

    10. kot da:
    non fa che parlare samo govori (ne dela drugega, kot da govori)
  • chiacchiera f

    1. (zlasti pl.) klepet, klepetanje, kramljanje:
    fare due, quattro chiacchiere pren. pog. malo poklepetati, govoriti o tem in onem
    a chiacchiere z besedami
    poche chiacchiere! basta con le chiacchiere! dovolj besedi!

    2. (zlasti pl.) govorice, babje čenče:
    è tutta una chiacchiera! to ni res!

    3. zgovornost, namazan jezik:
    ha molta chiacchiera jezik mu teče kot namazan
  • cima f

    1. vrh:
    la cima di un campanile, di un albero vrh zvonika, drevesa
    in cima zgoraj
    in cima a na, vrh:
    essere, trovarsi in cima ai pensieri di qcn. pren. biti komu glavna skrb

    2. alpin. vrh:
    conquistare una cima povzpeti se, splezati na vrh

    3. konec:
    da cima a fondo od vrha do tal; od nog do glave; od konca do kraja; popolnoma

    4. pog. vrhunski strokovnjak, kapaciteta:
    non è una cima, ma tutto sommato è una gran brava persona ni ravno vrhunska kategorija, vendar pa je prav v redu človek
    essere una cima in biti v čem odličen
    cima di birbante šalj. goljuf, prevarant

    5.
    cime di rapa bot. repni poganjki
  • ciò pron. to:
    ciò che dici è vero kar praviš, je res
    da ciò, a ciò tak, takšen:
    non è uomo da ciò ni tak človek
    con tutto ciò vendar, pri vsem tem
  • comparire* v. intr. (pres. comparisco ali compaio)

    1. prikazati, pokazati se; pojaviti se

    2. pravo pojaviti se; zglasiti se, priti:
    il teste non è comparso priča ni prišla

    3. iziti, izhajati:
    la rivista compare mensilmente revija izhaja mesečno

    4. pozornost zbuditi, zbujati:
    ci tiene molto a comparire veliko mu je do tega, da se pokaže, da zbudi pozornost
  • comprare, comperare v. tr. (pres. compro ali compero)

    1. kupiti, kupovati:
    comprare qcs. a buon mercato, a contanti, a credito kaj kupiti poceni, v gotovini, na kredit
    comprare qcs. di seconda mano kaj kupiti iz druge roke
    comprare per un milione di lire kupiti za milijon lir
    vendere qcs. come s'è comprata pren. tako prodati, kot si kupil
    comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
    comprare guai v težave riniti

    2. kupiti, kupovati; podkupiti, podkupovati:
    il giudice non si è lasciato comprare sodnik se ni dal podkupiti
  • cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)

    1. (pl. -na) rog:
    le corna del cervo jelenje rogovje
    alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
    rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
    rompersi le corna pren. polomiti si zobe
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
    dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
    fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu

    2. evfemistično pog. nič:
    non me ne importa un corno! figo mi je mar!
    non vale un corno ni piškavega oreha vredno
    un corno! figo!

    3. (pl. -na) iron. pog.
    avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
    fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi

    4. (pl. -na)
    le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška

    5. (pl. -ni) roženina

    6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
    corno dogale doževa čepica
    corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja

    7. (pl. -ni) glasba rog:
    corno inglese angleški rog
    corno da caccia lovski rog

    8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
    il corno dell'incudine rog, nos nakovala
    i corni della luna lunina krajca
    i corni dell'altare oltarni strani
    corno d'Africa geogr. afriški rog
    i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali
  • correre*

    A) v. intr. (pres. corro)

    1. teči, tekati:
    correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
    correre come il fulmine teči kot blisk
    correre a piedi teči peš
    correre a cavallo dirjati na konju
    correre in bicicletta hiteti na kolesu
    correre dietro a qcn. teči za kom
    correre avanti e indietro hiteti (z delom)
    correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
    correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

    2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
    il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
    il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
    il sangue corre kri teče (iz rane)
    il denaro corre denar se na veliko zapravlja

    3. pren. hiteti:
    corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
    non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

    4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
    correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
    coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
    la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

    5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
    fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
    fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
    un discorso che corre tekoč govor

    6. pren. razširiti se; iti:
    correre la fama, la notizia glas, vest gre
    fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
    lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
    in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
    la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

    B) v. tr.

    1.
    correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
    correre un rischio pren. tvegati
    correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
    correre il mare pluti

    2. šport teči:
    correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • če

    A) konj.

    1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
    če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
    če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
    (za izražanje skromnega mnenja) se:
    če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
    (za izražanje ugibanja):
    kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
    komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
    (za izražanje želje, omiljenega ukaza):
    kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
    kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
    stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
    (v eliptičnih izrazih) se:
    prekliči, če ne... ritratta, se no...

    2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
    vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

    3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
    če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

    4. (v vzročnih odvisnikih) se:
    jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

    5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
    če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
    prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
    vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če le sempre che, soltanto che
    če seveda beninteso che
    če sploh seppure

    B) subst. se:
    nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!
  • čéšnja (-e) f

    1. bot. (drevo) ciliegio (Prunus avium)

    2. (sad) ciliegia:
    pren. zardeti kot češnja diventar rosso come una ciliegia
    pog. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare

    3. (češnjev les) (legno di) ciliegio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. japonska češnja ciliegio giapponese
    judovska češnja alchechengi (Physalis alhehengi)
    kozja češnja (čistilna krhlica) ramno (Rhamnus catharchica)
    pasja češnja frangola (Rhamnus frangula)
    volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)
  • čez2 prep.

    1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
    skočiti čez jarek saltare il fosso
    odpraviti se čez morje andare oltre oceano
    potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
    tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

    2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
    vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
    durante:
    čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

    3. (za izražanje presežene mere) più di:
    meri čez dva metra misura più di due metri

    4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
    pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
    pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpiti drug čez drugega gridare confusamente
    pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
    pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
    imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
    pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
    pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
    pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
    pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
    zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
    pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
    čez mero jesti mangiare a crepapelle
    šport. tek čez drn in strn cross country
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione
  • číst (-a -o)

    A) adj.

    1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
    čista srajca camicia pulita
    čist zrak aria pura

    2. (brez primesi) puro:
    čisto zlato oro puro
    čista pasma razza pura
    čista matematika matematica pura

    3. (ki ni hripav) puro, limpido:
    čist glas voce limpida

    4. ekon. netto:
    čisti dobiček guadagno netto

    5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
    čisto srce cuore puro
    čisti nameni intenzioni oneste
    čisto življenje vita immacolata, senza macchia

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
    to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
    to je čista laž è una menzogna bell'e buona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    farm. čisti bencin benzina depurata
    filoz. čisti razum ragione pura
    gastr. čista juha brodo liscio
    trg. čista teža peso netto
    pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
    pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
    pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
    PREGOVORI:
    čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

    B) čísti (-a -o) m, f, n
    prepisati na čisto trascrivere in bella copia
    biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
    priti si na čisto venire a capo di
    pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
    gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • da konj.

    1. (v pripovednih odvisnikih) che:
    škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
    ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
    bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

    2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
    kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
    veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

    3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
    povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

    4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
    planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

    5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
    smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

    6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
    tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

    7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
    vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

    8. (v časovnih odvisnikih) che:
    počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

    9. (eliptično za izražanje)
    a) ukaza, želje: ○:
    da bi te strela! ti venisse un accidente!
    b) ugibanja: ○:
    pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
    c) začudenja: ○:
    da te ni sram vergognati!
    č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
    da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
    d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
    in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

    10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
    delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene