jahálen (-lna -o) adj. da equitazione; ippico:
jahalna obleka completo da equitazione
jahalna steza maneggio
jahalne hlače pantaloni alla zuava, alla cavallerizza
jahalni bič frustino
jahalni konj cavallo da sella
jahalni škornji stivali da equitazione
jahalni šport ippica, equitazione
Zadetki iskanja
- kózji (-a -e) adj. di capra, caprino:
kozja dlaka pelo di capra
kozje mleko latte di capra
kozji pastir capraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozja steza sentiero ripido
pren. ugnati koga v kozji rog mettere nel sacco qcn.
pren. biti zvit kot kozji rog essere un furbo di tre cotte, saperne una più del diavolo
brati komu kozje molitvice fare, dare una lavata di capo a
naučiti koga kozjih molitvic dare una tiratina d'orecchie a
bot. kozja pogačica (brogovita) viburno, lantana (Viburnum lantana)
bot. travniška kozja brada barba di becco, sassefrica (Tragopogon)
bot. kozji parkeljci caprifoglio, madreselva (Lonicera caprifolium)
bot. kozji rep chenopodio (Chenopodium)
bot. kozja črešnja spino d'asino (Eryngium)
pren. kozja molitvica giaculatoria
bot. kozja smrt scorzonera (Scorzonera)
vet. kozji podbradek barba
bot. kozji presnec berretta da prete, evonimo (Evonymus europaea)
bot. kozji rep rabarbaro, rapontico (Rheum rhaponticum)
gastr. kozji sir caprino
kozji smrad caprino - mettere*
A) v. tr. (pres. metto)
1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
mettere qcn. dentro koga zapreti
mettere nel sacco pren. prevarati
mettere allegria razveseliti
mettere paura prestrašiti
mettere male izzvati razdor
mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
mettere insieme združiti
mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin
2. posvetiti, posvečati:
mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami
3. potrebovati, porabiti:
per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika
4. obleči, oblačiti; obuti:
mettere il cappotto obleči plašč
mettere le scarpe obuti čevlje
5. dajati (iz sebe):
mettere lamenti ječati
mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
mettere cervello, giudizio spametovati se
mettere le ali pren. naglo napredovati
6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
mettiamo il caso che denimo, da
7. naložiti, nalagati:
mettere una tassa naložiti davek
8. spraviti, spravljati (v):
mettere in latino prevesti v latinščino
mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
mettere in versi dati v verze
9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
mettere agli atti dati ad akta
mettere al bando izgnati
mettere a confronto primerjati
mettere al corrente obvestiti
a ferro e fuoco opustošiti
mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
mettere al mondo roditi
mettere a morte usmrtiti
mettere a nudo odkriti, razgaliti
mettere a parte vključiti
mettere alla prova preizkusiti
mettere a segno natančno zadeti
mettere a tacere utišati
mettere a terra elektr. ozemljiti
mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje
10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
mettere in chiaro razčistiti
mettere in croce križati; pren., mučiti
mettere in fuga pognati v beg
mettere in giro razširiti
mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
mettere in vendita dati v prodajo
B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
il sentiero mette nei campi steza pelje na polja
C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)
1.
mettersi a tavola sesti za mizo
mettersi a letto leči
mettersi in cammino kreniti
mettersi in piedi vstati
mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave
2. obleči, oblačiti (se):
mettersi in abito da sera obleči večerno obleko
3. združiti se:
mettersi in società con qcn. združiti se s kom
4. kazati, pokazati (se):
si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže
5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
mettersi a giocare začeti igrati
mettersi a studiare začeti študirati - peljáti (péljem)
A) imperf.
1. trasportare, portare, condurre:
peljati v avtomobilu, na vozu portare in auto, trasportare col carro
2. portare, condurre, guidare, accompagnare:
peljati krave na pašo condurre le mucche al pascolo, (na planinsko pašo) estivare
peljati avtomobil k mehaniku portare l'automobile dal meccanico
peljati otroke na sprehod portare i bambini a spasso
peljati na izlet, na ples, v gledališče portare in gita, a ballare, a teatro
peljati koga pod roko portare uno sotto braccio
peljati konja za uzdo condurre il cavallo con la cavezza
3. essere diretto; aer. volare:
letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko su questo percorso l'aereo vola due volte la settimana
4. (imeti določeno smer) portare, condurre; mettere:
vrata peljejo v klet la porta conduce in cantina
steza pelje na polja il sentiero mette nei campi
pojdi, kamor te srce pelje va' dove ti porta il cuore
pren. to nikamor ne pelje così non si conclude niente
B) peljáti se (péljem se) imperf. refl. andare, viaggiare (in); prendere:
peljati se z vlakom andare, viaggiare in treno, col treno; prendere il treno - planínski (-a -o) adj. alpino, alpestre, di montagna, da montagna:
geogr. planinska steza bocca
planinske rastline piante alpestri
planinski čevlji scarponi da montagna
planinska koča, planinsko zavetišče baita
planinski dom rifugio alpino
planinski pašnik alpeggio, malga
geogr. planinsko sedlo giogaia
Planinska zveza Slovenije (PZS) Associazione Alpina della Slovenia
Planinska zveza Italije Club Alpino Italiano (CAI)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. planinska kavka gracchio (Pyrrhocorax graculus)
zool. planinska pevka brunella (Prunella collaris)
zool. planinski hudournik rondone alpino (Apus melba)
bot. planinski mah (islandski lišaj) lichene d'Islanda (Cetraria islandica)
zool. planinski orel aquila reale (Aquila chrysaetus)
bot. planinski pelin millefoglie, achillea (Achillea clavennae)
bot. planinski srobot clematide (Clematis alpina)
planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus)
bot. planinska zvončnica soldanella (Soldanella alpina)
zool. planinski močerad salamandra nera (Salamandra atra) - póljski1 (-a -o) adj.
1. campestre, rurale, agreste, di campagna:
zool. poljska jerebica starna (Perdix perdix)
poljska pot viottolo, carrareccia, sentiero campestre
poljska steza trazzera, viottolo; tosk. redola; pesn. calle, callaia
zool. pl. poljske kure fasianidi (sing. -e) (Phasianidae)
poljske rastline piante agresti
poljski čuvaj guardia campestre
bot. poljski mak rosolaccio, papavero (selvatico, comune) (Papaver rhocas)
poljski pridelki derrate, prodotti agricoli
zool. poljski škrjanec allodola (Alauda arvensis)
poljski vrabec passera mattugia (Passer montanus)
2. voj. campale, da campagna, da campo:
poljska artilerija artiglieria da campagna
poljska bolnica ospedale da campo
poljska kuhinja cucina da campo
poljski telefon telefono da campo - ponte
A) m
1. gradb. most:
ponte di calcestruzzo, di legno, di pietra betonski, lesen, kamnit most
ponte levatoio dvižni most
ponte mobile, girevole pomični most
ponte d'equipaggio voj. pontonski most
fare a qcn. i ponti d'oro komu slikati, obljubljati deveta nebesa
fare da ponte pren. biti opora, služiti kot opora
gettare un ponte postaviti, zgraditi most (tudi pren.);
tagliare, rompere i ponti pren. podreti vse mostove
2. ekst.
ponte radio radijski most
ponte aereo zračni most
testa di ponte voj. mostišče
3. navt.
ponte di coperta paluba, krov
ponte di passeggio sprehajalna paluba
ponte di volo vzletna steza (na letalonosilki)
4. gradb. oder
5. avto zadnji most
6.
ponte a bilico tehtnica z mostičkom
7. med. (zobni) mostiček
8. prosti dnevi (zaradi praznikov):
fare il ponte kombinirati proste dni
il ponte di Capodanno novoletni prazniki, prosti dnevi
B) agg. invar. prehoden; premostitven:
governo ponte prehodna vlada
legge ponte premostitveni zakon - porazgubíti (-ím)
A) perf. perdere (una cosa dopo l'altra)
B) porazgubíti se (-ím se) | porazgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. perdersi, disperdersi, perdersi, scomparire, andarsene, allontanarsi:
steza se je porazgubila med grmovjem il sentiero andava a perdersi tra i cespugli
2. ekst. estinguersi, dileguarsi, dissolversi:
stare navade se porazgubljajo le vecchie usanze si vanno estinguendo - preizkuševálen (-lna -o) adj. sperimentale; di prova; di collaudo:
preizkuševalni stroj macchina di prova
avt. preizkuševalna steza pista di collaudo - pristajálen (-lna -o) adj. navt. di attracco; aer. di atterraggio:
navt. pristajalni manever manovra di attracco, attraccaggio
navt. pristajalni mostič pontile
aer. pristajalna steza pista di atterraggio - qui avv.
1. tu, tukaj; sem, semkaj:
abito qui a due passi stanujem tu blizu
fin qui do sem; doslej
2. (pri izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
questa qui è proprio grossa ta je pa res debela!
3. tu, zdaj, pri tem:
qui comincia il bello zdaj se začnejo zapleti
qui ti voglio!, qui ti volevo! zdaj se pa pokaži!
4.
da qui, di qui od tu, od tod (tudi pren.):
di qui in avanti c'è solo un sentiero od tod naprej je samo steza
abita di qui stanuje tu, tod
è di qui iz teh krajev je, domačin je
per di qui tod
di qui in avanti odslej, poslej
di qui a domani do jutri
di qui a poco kmalu, čez nekaj trenutkov
di qui a una settimana, un mese čez teden, mesec dni - stezíca (-e) f dem. od steza viuzza, sentieruolo
- trekking tujka angl.
A) m invar. šport treking
B) agg. invar. treking:
percorso trekking treking steza - trím (-a)
A) m
1. šport. fitness, forma fisica
2. navt. trim, cassa d'assetto
B) trím adj. inv.
trim steza percorso vita - trímski (-a -o) adj. šport. di, per fitness:
trimska steza percorso vita - uhójen (-a -o) adj.
1.
uhojena steza sentiero battuto
uhojeni čevlji scarpe adattate (al piede); pejor. scarpe scalcagnate
2. (uveljavljen) affermato, stabile - víti1 (víjem)
A) imperf.
1. torcere, attorcigliare:
od zadrege viti prste dall'imbarazzo torcere le dita
2. avvoltolare, avvolgere
3. girare; torcere:
ženske so vile roke in jokale le donne torcevano le mani piangendo
4. intrecciare:
dekleta vijejo vence le fanciulle intrecciano corone
5. affliggere, tormentare:
protin ga vije è afflitto dalla gotta
impers. po, v trebuhu ga vije ha forti dolori, ha crampi allo stomaco
6. redko (močno pihati) soffiare forte, soffiare con violenza
B) víti se (víjem se) imperf. refl.
1. contorcersi, torcersi:
viti se v krčih spasimare
2. snodarsi, serpeggiare:
steza se vije navzgor il sentiero sale serpeggiando
3. pren. (širiti se) diffondersi:
iz kuhinje se vije prijeten vonj dalla cucina si diffonde un gradevole odorino
4. accartocciarsi, arricciarsi:
koruzni listi se vijejo le foglie di granturco si accartocciano - vlačílen (-lna -o) adj. da tiro; di, per trazione:
vlačilna vrv fune da tiro
mat. vlačilna krivulja (traktrisa) trattrice
vlačilna motika marra
rib. vlačilna mreža rete a strascico, resta, paranza
navt. vlačilna steza (strada) alzaia - vzléten (-tna -o) adj. di decollo:
vzletna steza pista di decollo
vzletna ploščad (letalonosilke) ponte di volo, di lancio (della portaerei) - zavarován (-a -o) adj. difeso, protetto, tutelato; assicurato:
zavarovane rastlinske, živalske vrste specie vegetali e animali tutelate
žel. zavarovani železniški prehod passaggio a livello (protetto)
alp. zavarovana steza, pot sentiero attrezzato