matto1
A) agg.
1. nor; neumen:
diventare matto ponoreti
sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
fossi matto! saj nisem nor!
essere matto dalla gioia biti presrečen
essere matto da legare biti popolnoma nor
è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
andare matto per qcs. biti nor na kaj
2. velik, hud, strašen:
ho una paura matta pošteno me je strah
volere un bene matto strašno imeti rad
fare spese matte pretirano, noro zapravljati
3. nepristen:
oro matto nepristno zlato
4. pren. mrtev
5. slaboten, bolan
B) m (f -ta)
1. norec, norica; blaznež
2. ekst. posebnež:
gabbia di matti šalj. norišnica
3. igre pagat:
essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen
Zadetki iskanja
- mingherlino agg.
1. droben, nežen
2. pren. šibek, slaboten, reven - minuto1
A) agg.
1. majhen, droben:
denaro minuto drobiž
lettere minute drobna pisava
2. ekst. šibek, slaboten
3. nevažen, postranski
4. pren. nizek:
gente minuta ljudje nizkega stanu
5. pren. natančen, podroben
B) m
1. droben del:
commercio al minuto trgovina na drobno
2. drobnarija, drobnjakarstvo:
cadere nel minuto pretiravati v malenkostih
guardare per il minuto dlakocepiti - rachitico
A) agg. (m pl. -ci)
1. med. rahitičen
2. pren. slabo razvit, slaboten, šibek
B) m (f -ca; m pl. ci) med. rahitik - rauco agg. (m pl. -chi)
1. hripav
2. medel, slaboten (glas) - semispēnto agg. napol ugasel; pren. slaboten (glas)
- smidollato
A) agg. pren. slaboten
B) m (f -ta) slabotnež, slabič - sparuto agg.
1. droben, slaboten, mršav
2. neznaten; maloštevilen - tēnue
A) agg.
1. knjižno tenek, lahen; bled, mehek (barva); slaboten
2. pičel, majhen, redek, zredčen
3. jezik nezveneč
4. anat.
intestino tenue tanko črevo
B) m anat. tanko črevo - cosino m
1. pomanjš. od ➞ coso onè
2. pren., pog. človeček; majhen, slaboten deček - ingracilire
A) v. tr. (pres. ingracilisco) oslabiti
B) ➞ ingracilire, ingracilirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ingracilisco) oslabeti; postajati slaboten - minuzzolo m
1. košček; drobec; drobtina:
ridurre a minuzzoli zdrobiti, zmrviti
un minuzzolo di tempo pren. hip
a minuzzoli mukoma
2. pren. droben, slaboten deček - afflosciare
A) v. tr. (pres. afflōscio) napraviti ohlapno, mlahavo, oslabiti (tudi pren.):
il caldo lo affloscia od vročine postane mlahav, slaboten
B) ➞ afflosciare, afflosciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ afflōscio)
1. ohlapeti, postati mlahav, oslabeti, splahneti:
la vela si afflosciò jadro se je povesilo
2. pog. omedleti:
alla notizia la povera donna si afflosciò ob novici je uboga ženska omedlela - bambagia f (pl. -gie)
1. bombaž (v kosmih); vata:
vivere nella bambagia pren. živeti mehkužno
tenere qcn. nella bambagia zavijati koga v vato
allevare qcn. nella bambagia razvaditi koga
essere di bambagia pren. biti nežen, občutljiv, slaboten
2. bot.
bambagia selvatica rumena griva, medvedove tačke (Antennaria dioica) - nékam adv.
1. in qualche luogo, da qualche parte (avv. di moto a luogo) ➞ nekje
šla sta nekam, kdove kam sono andati in qualche luogo, chissà dove
2. un po', alquanto, parecchio, piuttosto:
nekam slaboten je è un po' debole, è deboluccio
gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa il padrone (di casa) era piuttosto generoso, la padrone invece avara
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pojdi nekam s svojimi šalami e piantala con le tue barzellette
pog. pren. šefu zmeraj nekam leze non fa che ingraziarsi il capo; vulg. sta sempre lì a leccare il culo al capo
evf. otroku se nekam mudi il bambino vuol fare la pipì, vuole andare di corpo
poslati koga nekam mandare qcn. al diavolo
vulg. piši me nekam e vaffanculo
evf. ima me, da bi ga nekam sunil mi viene di dargli un calcio in culo - polso m
1. anat. zapestje
2. med. utrip, pulz; utripanje, bitje:
polso debole, frequente, regolare slaboten, hiter, enakomeren utrip:
tastare il polso a qcn. pren. komu izmeriti pulz
3. pren. krepek značaj, moč, odločnost:
lavoro di polso zahtevno delo
polso ferreo, fermo trdna odločenost
scrittore di polso pisatelj pristnega, krepkega navdiha
uomo di polso odločen, energičen mož - púlz (-a) m
1. med. (utrip) polso; itto, pulsazione; pren. ritmo:
komu izmeriti pulz tastare il polso a qcn. (tudi pren.)
slaboten, hiter, enakomeren pulz polso debole, frequente, regolare
2. fiz. (sunek) colpo - ricōtta f kulin. skuta:
mani di ricotta pren. slabotne roke; roke, ki ne zmorejo česa držati
essere fatto di ricotta pren. biti slaboten, mlahav - stato1 m
1. stanje:
verbi di stato e verbi di moto glagoli stanja in glagoli gibanja
2. stanje:
essere in buono, cattivo, ottimo, pessimo stato biti v dobrem, slabem, odličnem, zelo slabem stanju
essere in uno stato lacrimevole, pietoso biti v obupnem stanju
essere in stato di fare qcs. biti sposoben kaj narediti
3. stanje, stopnja:
stato di civiltà civiliziranost, omikanost
vivere in stato d'indigenza živeti v pomanjkanju
vivere allo stato selvaggio živeti na stopnji divjaštva
4. stan (gospodarski, družbeni) položaj:
essere di basso, umile stato biti nizkega stanu
farsi uno stato izboljšati svoj položaj, uspeti
5. stan (v odnosu do družine, skupnosti):
stato civile osebni podatki, zakonski stan; ekst. matični urad
stato di famiglia rodbinski stan; ekst. potrdilo o skupnem gospodinjstvu
stato celibe, nubile neporočen, neomožen
stato libero samski
stato coniugale, vedovile zakonski, vdovski stan
6. stanje, položaj:
stato d'assedio obsedno stanje
stato di emergenza izredno stanje
stato di guerra vojno stanje
essere in stato di accusa, di arresto biti obtožen, priprt
7. (zdravstveno) stanje:
stato d'animo razpoloženje
stato di grazia relig. stanje božje milosti
essere in stato di grazia pren. blaženo se počutiti, biti navdahnjen, biti v ustvarjalnem zanosu
essere in buono, cattivo stato di salute biti dobrega, slabega zdravja
essere in stato di agitazione, di depressione, di euforia biti vznemirjen, potrt, evforičen
essere in stato di debolezza, di ubriachezza biti slaboten, pijan
essere in stato di gravidanza, in stato interessante biti noseča
8. stan, razred, sloj:
il terzo stato meščanstvo, buržoazija
il quarto stato delavstvo, proletariat
Stati generali državni stanovi
9. pravo
stato civile osebni stan; državljanstvo
ufficio dello stato civile matični urad
stato di insolvenza insolvenca, nezmožnost plačevanja
stato di necessità sila
10. kem. stanje:
stati di aggregazione agregatna stanja
stato solido, liquido, gassoso trdno, tekoče, plinsko stanje
stato colloidale koloidno stanje
stato critico kritično stanje
11. admin.
stato di famiglia potrdilo o skupnem gospodinjstvu
stato patrimoniale premoženjsko stanje
stato attivo, passivo aktiva, pasiva
12. voj.
Stato Maggiore glavni stan, glavni štab
bombardare lo Stato Maggiore publ. kritizirati vodstvo, vrh (organizacije, stranke) - stōmaco m (pl. -chi, -ci)
1. anat. želodec:
stomaco debole, delicato slaboten, občutljiv želodec
stomaco forte močen želodec
avere uno stomaco di ferro, di struzzo imeti nojev želodec
avere qcs., qcn. sullo stomaco imeti kaj, koga v želodcu; česa, koga ne prebaviti
dare di stomaco bruhati
fare stomaco, rivoltare lo stomaco obračati želodec; pren. zagnusiti, priskutiti
fare qcs. contro stomaco narediti kaj brez volje
riempire, riempirsi lo stomaco pog. polniti želodec, jesti
2. pren. pog. pogum, korajža:
a sopportare certa gente ci vuole un bello stomaco če hočeš prenesti nekatere ljudi, potrebuješ precej korajže
aver lo stomaco di fare qcs. drzniti si kaj narediti