infradiciare
A) v. tr. (pres. infradicio)
1. premočiti
2. povzročiti, povzročati gnitje:
il caldo ha infradiciato la frutta na vročini je sadje zgnilo
B) ➞ infradiciarsi v. rifl. (pres. mi infradicio)
1. premočiti se
2. segniti, zgniti
Zadetki iskanja
- jágodičast (-a -o) adj. di bacca, a bacca, a bacche; bacciforme:
jagodičasto sadje frutta a bacche - júžen (-žna -o) adj.
1. (nanašajoč se na jug) meridionale, del Sud, sud:
južna Evropa Europa del sud, meridionale
geogr. južna polobla emosfero meridionale, australe
alp. južna stena parete sud
meteor. južni veter scirocco; mezzogiorno
južno sadje frutti meridionali, tropicali
2. (nanašajoč se na otoplitev) sciroccale:
južno vreme tempo sciroccale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
astr. južna točka nadir
geogr. južna zemljepisna širina latitudine sud
astr. Južni križ Croce del Sud
fiz. južni magnetni pol polo magnetico sud
geogr. južni povratnik tropico del Capricorno
južni sneg neve umida
geogr. južni tečajnik circolo polare antartico
Južna Afrika Sudafrica
Južna Amerika Sudamerica, America del Sud
Južna Evropa Europa Meridionale
Južna Koreja Corea del Sud
Južna Tirolska Alto Adige, Sud Tirolo - kandíran (-a -o) adj. gastr. candito, glassato; glacé:
kandirano sadje frutta candita
kandirani maroni marroni glacé - konzervírati (-am) imperf., perf.
1. conservare; inscatolare:
konzervirati sadje, sočivje conservare la frutta, i legumi
konzervirati v kisu, olju, soli conservare sotto (con) aceto, olio, con sale
konzervirati meso v zmrzovalniku conservare la carne nel frigorifero
2. (preprečevati spreminjanje, razpadanje) conservare:
konzervirati kože, les conservare le pelli, il legno
3. ekst. (ohraniti, ohranjati; vzdrževati) conservare, mantenere - lupínast (-a -o) adj. a guscio, con guscio:
aer. lupinasta konstrukcija struttura a guscio
agr. lupinasto sadje frutta con guscio - luščínast (-a -o) adj. con guscio:
luščinasto sadje frutta con guscio - maturare
A) v. tr. (pres. maturo)
1. zoriti:
il sole matura i frutti sonce zori sadje
2. pren. razmisliti, razmišljati; pretehtati
3. izdelati, razdelati, dodelati:
maturare un piano dodelati načrt
B) v. intr. dozoreti; ekon. dospeti:
gli interessi sono maturati obresti so dospele
PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. vse ob svojem času; tudi svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu - ortofrutticolo agg. agr. sadno-zelenjaven, povrtninsko-sadjarski:
mercato ortofrutticolo trg za sadje in zelenjavo - pečkàt (-áta -o) adj.
pečkato sadje pomi - posóda (-e) f
1. vaso contenitore, recipiente:
aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda recipiente di alluminio, di terracotta, di latta, di vetro
2. vasellame, stoviglie, pentolame:
kuhinjska, namizna posoda vasellame da cucina, da tavola
detergent za pomivanje posode detersivo per stoviglie
stroj za pomivanje posode lavastoviglie
bela, črna posoda vasellame di porcellana, di acciaio; stoviglie di acciaio, pentolame in acciaio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nočna posoda orinale; pog. pitale; vaso da notte
gosp. posoda za nastrgan sir formaggiera
med., teh. posoda za prekuhavanje bollitore
posoda za sadje fruttiera, portafrutta
posoda za žerjavico braciere
teh. ekspanzijska posoda vaso di espansione
arheol. etruščanska posoda bucchero etrusco; vaso etrusco
ležalna posoda vaso vinario
gosp. nepregorna posoda pirofila, teglia pirofila, tegame pirofilo
fiz. vezna posoda vaso comunicante
fiz. Dewarjeva posoda vaso di Deward
rel. posoda z blagoslovljeno vodo secchiello (dell'acqua benedetta)
posoda za kadilo portaincenso
gosp. posoda s keksi biscottiera
posoda za gorčico senapiera
posoda za predjedi antipastiera
posoda za sladice portadolci - posušíti (-ím)
A) perf. ➞ sušiti
1. asciugare; essiccare:
posušiti sadje essiccare la frutta
posušiti solze asciugare le lacrime
2. pren. esaurire, estenuare, stremare
3. pren. togliere:
posušiti upanje togliere ogni speranza
B) posušíti se (-ím se) perf. refl.
1. asciugarsi, essiccarsi
2. pren. (shujšati) rinsecchire, dimagrire
3. pren. (miniti) passare, esaurirsi - prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca - precōce agg. prezgoden, zgodnji:
frutti precoci zgodnje sadje
ingegno precoce zgodnji, zgodaj dozoreli um
vecchiaia precoce prezgodnja starost - prékla (-e) f
1. pertica, palo; bacchio:
potikati prekle za paradižnik impalare i pomodori
fižolova prekla pertica (di sostegno) per fagioli
s preklo klatiti sadje abbacchiare le noci
biti suh in dolg kot prekla essere lungo e magro come una pertica
držati se, kot bi preklo požrl starsene impettito, rigido; darsi arie
2. pog. pren. (zelo velik in suh človek) giraffa, rondello, stanga, stenterello, trampoliere, pertica, spilungone
3. pl. prekle šalj. seste, trampoli; pren.
prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba verrà di sicuro, dovesse cascare il cielo
žarg. streljati s preklo sparare con lo schioppo - présen (-sna -o) adj.
1. crudo:
presna zelenjava, presno sadje verdura cruda, frutta cruda
2. fresco - prešél (-šla -o) adj. passato;
prešlo sadje frutta sfatta - razpustíti (-ím) | razpúščati (-am)
A) perf., imperf. sciogliere (tudi ekst.):
razpustiti kite sciogliere le trecce
razpustiti parlament sciogliere il parlamento
razpustiti tableto v vodi sciogliere la compressa nell'acqua
B) razpustíti se (-ím se) | razpúščati se (-am se) perf., imperf. refl. sciogliersi; (zdivjati) sfrenarsi:
sadje in sladkor se razpustita pri kuhanju marmelade nella cottura della marmellata frutta e zucchero si sciolgono - sano
A) agg.
1. zdrav:
sano come un pesce zdrav kot riba, kot dren
sano e salvo živ in zdrav
essere sano di mente biti umsko zdrav
fare sano ozdraviti
2. zdrav (brez hib, okvar):
cuore sano zdravo srce
frutta sana zdravo sadje
dolersi di gamba sana neupravičeno se pritoževati
3. zdrav, zdravilen:
clima sano zdravo podnebje
4. cel; nareč. ves:
di sana pianta popolnoma, scela
5. pren. zdrav, pošten
B) m (f -na) zdrava oseba - schiētto
A) agg.
1. pristen, čist:
vino schietto pristno vino
fiorentino schietto čista florentinščina
2. ekst. zdrav:
frutta schietta zdravo sadje
3. ekst. preprost
4. suh, gibčen
5. pren. odkrit, iskren, pošten:
a dirla schietta odkrito povedano
B) avv. odkrito, iskreno, pošteno