Franja

Zadetki iskanja

  • infradiciare

    A) v. tr. (pres. infradicio)

    1. premočiti

    2. povzročiti, povzročati gnitje:
    il caldo ha infradiciato la frutta na vročini je sadje zgnilo

    B) ➞ infradiciarsi v. rifl. (pres. mi infradicio)

    1. premočiti se

    2. segniti, zgniti
  • jágodičast (-a -o) adj. di bacca, a bacca, a bacche; bacciforme:
    jagodičasto sadje frutta a bacche
  • júžen (-žna -o) adj.

    1. (nanašajoč se na jug) meridionale, del Sud, sud:
    južna Evropa Europa del sud, meridionale
    geogr. južna polobla emosfero meridionale, australe
    alp. južna stena parete sud
    meteor. južni veter scirocco; mezzogiorno
    južno sadje frutti meridionali, tropicali

    2. (nanašajoč se na otoplitev) sciroccale:
    južno vreme tempo sciroccale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    astr. južna točka nadir
    geogr. južna zemljepisna širina latitudine sud
    astr. Južni križ Croce del Sud
    fiz. južni magnetni pol polo magnetico sud
    geogr. južni povratnik tropico del Capricorno
    južni sneg neve umida
    geogr. južni tečajnik circolo polare antartico
    Južna Afrika Sudafrica
    Južna Amerika Sudamerica, America del Sud
    Južna Evropa Europa Meridionale
    Južna Koreja Corea del Sud
    Južna Tirolska Alto Adige, Sud Tirolo
  • kandíran (-a -o) adj. gastr. candito, glassato; glacé:
    kandirano sadje frutta candita
    kandirani maroni marroni glacé
  • konzervírati (-am) imperf., perf.

    1. conservare; inscatolare:
    konzervirati sadje, sočivje conservare la frutta, i legumi
    konzervirati v kisu, olju, soli conservare sotto (con) aceto, olio, con sale
    konzervirati meso v zmrzovalniku conservare la carne nel frigorifero

    2. (preprečevati spreminjanje, razpadanje) conservare:
    konzervirati kože, les conservare le pelli, il legno

    3. ekst. (ohraniti, ohranjati; vzdrževati) conservare, mantenere
  • lupínast (-a -o) adj. a guscio, con guscio:
    aer. lupinasta konstrukcija struttura a guscio
    agr. lupinasto sadje frutta con guscio
  • luščínast (-a -o) adj. con guscio:
    luščinasto sadje frutta con guscio
  • maturare

    A) v. tr. (pres. maturo)

    1. zoriti:
    il sole matura i frutti sonce zori sadje

    2. pren. razmisliti, razmišljati; pretehtati

    3. izdelati, razdelati, dodelati:
    maturare un piano dodelati načrt

    B) v. intr. dozoreti; ekon. dospeti:
    gli interessi sono maturati obresti so dospele
    PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. vse ob svojem času; tudi svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
  • ortofrutticolo agg. agr. sadno-zelenjaven, povrtninsko-sadjarski:
    mercato ortofrutticolo trg za sadje in zelenjavo
  • pečkàt (-áta -o) adj.
    pečkato sadje pomi
  • posóda (-e) f

    1. vaso contenitore, recipiente:
    aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda recipiente di alluminio, di terracotta, di latta, di vetro

    2. vasellame, stoviglie, pentolame:
    kuhinjska, namizna posoda vasellame da cucina, da tavola
    detergent za pomivanje posode detersivo per stoviglie
    stroj za pomivanje posode lavastoviglie
    bela, črna posoda vasellame di porcellana, di acciaio; stoviglie di acciaio, pentolame in acciaio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nočna posoda orinale; pog. pitale; vaso da notte
    gosp. posoda za nastrgan sir formaggiera
    med., teh. posoda za prekuhavanje bollitore
    posoda za sadje fruttiera, portafrutta
    posoda za žerjavico braciere
    teh. ekspanzijska posoda vaso di espansione
    arheol. etruščanska posoda bucchero etrusco; vaso etrusco
    ležalna posoda vaso vinario
    gosp. nepregorna posoda pirofila, teglia pirofila, tegame pirofilo
    fiz. vezna posoda vaso comunicante
    fiz. Dewarjeva posoda vaso di Deward
    rel. posoda z blagoslovljeno vodo secchiello (dell'acqua benedetta)
    posoda za kadilo portaincenso
    gosp. posoda s keksi biscottiera
    posoda za gorčico senapiera
    posoda za predjedi antipastiera
    posoda za sladice portadolci
  • posušíti (-ím)

    A) perf. ➞ sušiti

    1. asciugare; essiccare:
    posušiti sadje essiccare la frutta
    posušiti solze asciugare le lacrime

    2. pren. esaurire, estenuare, stremare

    3. pren. togliere:
    posušiti upanje togliere ogni speranza

    B) posušíti se (-ím se) perf. refl.

    1. asciugarsi, essiccarsi

    2. pren. (shujšati) rinsecchire, dimagrire

    3. pren. (miniti) passare, esaurirsi
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • precōce agg. prezgoden, zgodnji:
    frutti precoci zgodnje sadje
    ingegno precoce zgodnji, zgodaj dozoreli um
    vecchiaia precoce prezgodnja starost
  • prékla (-e) f

    1. pertica, palo; bacchio:
    potikati prekle za paradižnik impalare i pomodori
    fižolova prekla pertica (di sostegno) per fagioli
    s preklo klatiti sadje abbacchiare le noci
    biti suh in dolg kot prekla essere lungo e magro come una pertica
    držati se, kot bi preklo požrl starsene impettito, rigido; darsi arie

    2. pog. pren. (zelo velik in suh človek) giraffa, rondello, stanga, stenterello, trampoliere, pertica, spilungone

    3. pl. prekle šalj. seste, trampoli; pren.
    prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba verrà di sicuro, dovesse cascare il cielo
    žarg. streljati s preklo sparare con lo schioppo
  • présen (-sna -o) adj.

    1. crudo:
    presna zelenjava, presno sadje verdura cruda, frutta cruda

    2. fresco
  • prešél (-šla -o) adj. passato;
    prešlo sadje frutta sfatta
  • razpustíti (-ím) | razpúščati (-am)

    A) perf., imperf. sciogliere (tudi ekst.):
    razpustiti kite sciogliere le trecce
    razpustiti parlament sciogliere il parlamento
    razpustiti tableto v vodi sciogliere la compressa nell'acqua

    B) razpustíti se (-ím se) | razpúščati se (-am se) perf., imperf. refl. sciogliersi; (zdivjati) sfrenarsi:
    sadje in sladkor se razpustita pri kuhanju marmelade nella cottura della marmellata frutta e zucchero si sciolgono
  • sano

    A) agg.

    1. zdrav:
    sano come un pesce zdrav kot riba, kot dren
    sano e salvo živ in zdrav
    essere sano di mente biti umsko zdrav
    fare sano ozdraviti

    2. zdrav (brez hib, okvar):
    cuore sano zdravo srce
    frutta sana zdravo sadje
    dolersi di gamba sana neupravičeno se pritoževati

    3. zdrav, zdravilen:
    clima sano zdravo podnebje

    4. cel; nareč. ves:
    di sana pianta popolnoma, scela

    5. pren. zdrav, pošten

    B) m (f -na) zdrava oseba
  • schiētto

    A) agg.

    1. pristen, čist:
    vino schietto pristno vino
    fiorentino schietto čista florentinščina

    2. ekst. zdrav:
    frutta schietta zdravo sadje

    3. ekst. preprost

    4. suh, gibčen

    5. pren. odkrit, iskren, pošten:
    a dirla schietta odkrito povedano

    B) avv. odkrito, iskreno, pošteno