cōmodo2 m
1. udobnost, ugodnost, komoditeta:
i comodi della vita življenjske ugodnosti
fare il proprio comodo delati, kar ti prija
2. prid, korist:
trovare il proprio comodo in qcs. najti svojo korist v čem
con comodo, con tutto comodo brez naglice, ob primernem času
soluzione comoda primerna rešitev
Zadetki iskanja
- compromesso m
1. sporazum, dogovor, kompromis:
arrivare, venire a un compromesso skleniti sporazum
soluzione di compromesso kompromisna rešitev
compromesso storico polit. zgodovinski kompromis
2. slabš. kompromis, popuščanje, polovičarstvo:
vivere di compromessi zatekati se k polovičnim rešitvam
3. pravo arbitraža - compromettere*
A) v. tr. (pres. comprometto)
1. spraviti v nevarnost, v zadrego; ogroziti, ogrožati:
compromettere la riuscita di un'impresa ogroziti uspeh podjetja
2. kompromitirati, ob dober glas spraviti
3. pravo zaupati arbitraži:
compromettere una controversia zaupati arbitraži rešitev spora
B) ➞ compromettersi v. rifl. (pres. mi comprometto) kompromitirati se:
legandosi a quell'uomo si è compromessa z zvezo s tistim moškim se je kompromitirala - délen (-lna -o) adj. parziale:
delna rešitev soluzione parziale
šol. delni izpit esame parziale - enáčba (-e) f mat., kem. equazione:
rešitev enačbe soluzione dell'equazione
enačba z eno neznanko equazione a un'incognita
algebrajska, algebrska enačba equazione algebrica
diferencialna enačba equazione differenziale
enačba prve stopnje, linearna enačba equazione lineare
kvadratna enačba equazione quadratica
astr. časovna enačba equazione del tempo - finale
A) agg.
1. zadnji, zaključni, končni:
vocale finale končni samoglasnik
esame finale zaključni izpit
giudizio finale poslednja sodba
2. finalen, nameren:
proposizione finale jezik namerni odvisnik
3. dokončen, odločilen:
soluzione finale di un problema dokončna rešitev problema
B) m
1. finale; konec, zaključek:
il finale di un dramma, di una sinfonia finale drame, simfonije
2. šport zaključni, zadnji del, finiš:
vincere nel finale zmagati v finišu
C) f
1. jezik namerni odvisnik
2. šport finale:
disputare la finale igrati, tekmovati v finalu - idéja (-e) f
1. (zamisel, misel) idea:
dati idejo za rešitev problema suggerire un'idea su come risolvere il problema
vsiljevati svoje ideje drugim imporre agli altri le proprie idee
2. (rezultat najvišje miselne dejavnosti) idea:
ideja o lepoti l'idea del bello
3.
fiksna ideja idea fissa; chiodo fisso
ima fiksno idejo, da ga preganjajo ha l'idea fissa, il chiodo fisso di essere vittima di persecuzioni
4. (rezultat)
a) (umetniškega ali znanstvenega dela) idea:
vodilna ideja filma l'idea guida di un film
b) (različnih znanstvenih, umetniških, verskih smeri) idea:
ideja nenasilja l'idea della non violenza
ideja krščanstva, marksizma l'idea cristiana, marxista
c) (različnih področij družbene dejavnosti) idea:
ideja liberalizma l'idea del liberalismo
5. (kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek) idea:
privrženec ekstremističnih idej partigiano di idee estremiste - kompromísen (-sna -o) adj. di compromesso, compromissorio:
kompromisna rešitev soluzione di compromesso
kompromisna klavzula clausola compromissoria
kompromisni sporazum accordo compromissorio - mēzzo
A) agg.
1. pol, napol, polovičen:
mezzo chilo pol kilograma
donna a mezzo servizio hišna pomočnica
mezza figura pren. povprečnež
mezze misure pren. polovične mere
2. srednji:
uomo di mezza taglia srednje velik človek; pren. moralni povprečnež
vestito di mezza stagione spomladanska, jesenska obleka
B) m
1. polovica
2. sredina:
nel mezzo della strada sredi ceste
via di mezzo pren. srednja pot, kompromisna rešitev
l'età di mezzo srednji vek
Italia di mezzo Srednja Italija
in questo, quel mezzo medtem
non por tempo in mezzo ne odlašati
ne va di mezzo il buon nome gre za njegovo čast
levare di mezzo qcs. kaj odstraniti
levare di mezzo qcn. koga spraviti s poti, ubiti
levarsi di mezzo oditi
3. pren. mera, umerjenost:
il giusto mezzo prava mera, zlata sredina
4. sredstvo:
il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva
mezzi di comunicazione prometna sredstva; občila
mezzi di pagamento plačilna sredstva
mezzi di produzione proizvajalna sredstva
per mezzo di, a mezzo di s, z
5. zmožnost, sposobnost:
un atleta di notevoli mezzi športnik s precejšnjimi sposobnostmi
6. voj. vozilo (transportno, bojno):
mezzi corazzati oklepna vozila
mezzo da sbarco plovila za izkrcavanje
mezzo di fortuna zasilno vozilo
C) m pl. denar, finančna sredstva - nakázati (-kážem) | nakazováti (-újem) perf., imperf.
1. assegnare, rimettere; bonificare, ordinare un bonifico; stanziare:
nakazati denar po pošti rimettere, ordinare un bonifico per posta
2. indicare, suggerire:
nakazati nekaj možnosti sodelovanja indicare talune possibilità di cooperazione
3. (predstaviti le v osnovnih črtah) abbozzare, tracciare, accennare a
4. (z znakom opozoriti na kaj) indicare, accennare:
nakazati spremembo smeri indicare il cambiamento della direzione
5. ekst. suggerire:
nakazati rešitev matematične naloge suggerire la soluzione del problema di matematica - posréčen (-a -o) adj.
1. riuscito, felice; di successo:
posrečena primerjava un paragone felice
2. (primeren, domiseln) buono, adatto; ingegnoso, felice:
ne ravno posrečena rešitev una soluzione non proprio felice - quanto2
A) avv.
1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
quanto fuma? koliko pokadite?
quanto sono contento! kako sem vesel!
2. kolikor (v relativnih stavkih):
aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj
3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten
4.
quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj
5. kar se da, čim:
verrò quanto prima pridem kar najhitreje
6. kot:
quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti
7. pog.
da quanto, per quanto toliko:
non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti
B) cong.
in quanto ker:
non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti
C) cong. per quanto
1. čeprav, čeravno:
per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti
2. vendar, a (na začetku stavka):
vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš - risoluzione f
1. razrešitev:
la risoluzione di un problema rešitev problema
2. sklep; resolucija:
risoluzione ferma čvrst sklep
approvare una risoluzione sprejeti sklep, resolucijo
3. pravo razdor, razdrtje, prekinitev:
risoluzione di un contratto razdrtje pogodbe
4. razkrajanje, razstavljanje, raztvarjanje - síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - sporazúmen (-mna -o) adj. concordato, concorde, convenuto; d'accordo:
sporazumna rešitev vprašanja soluzione concordata della questione
biti sporazumen s čim essere d'accordo con qcs. - trájen (-jna -o) adj.
1. durevole, duraturo, stabile, perenne, definitivo:
trajna last possesso duraturo
trajna rešitev problema soluzione definitiva del problema
trajna naselitev insediamento stabile
ekon. trajne dobrine beni durevoli
v trajen spomin a perenne memoria
kozm. trajna ondulacija permanente
2. persistente, continuativo; resistente:
trajni materiali materiali resistenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. trajna deformacija deformazione permanente
jur. trajna zguba pravic perdita perenne dei diritti
bot. trajna rastlina pianta perenne
geogr. trajna snežišča nevi perenni
lingv. trajni glagol verbo durativo
fiz. trajni magnet magnete permanente
trg. trajni nalog ordine permanente - último (-a) adj. inv. igre
pagat ultimo bagatto ultimo
ultimo rešitev soluzione estrema
ekon. ultimo menica cambiale che scade l'ultimo del mese - začásen (-sna -o) adj.
1. temporaneo; passeggero; transitorio:
začasna izguba spomina amnesia temporanea
2. temporaneo, provvisorio:
začasno bivališče residenza temporanea
začasna rešitev soluzione provvisoria
3. temporaneo, avventizio, precario:
začasna zaposlitev impiego avventizio
začasna vlada governo interinale, d'affari, di parcheggio
začasna funkcija interinato
začasna nastanitev accantonamento
voj. začasna nesposobnost rivedibilità
začasna odstranitev sospensione
jur. začasna odškodnina provvisionale
začasna prekinitev dela aspettativa
voj. začasen odpust congedo provvisorio
jur. začasen odvzem lastnine (zaseg) sequestro
med. začasno izboljšanje recesso - zádnji (-a -e)
A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura
B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi - zamírati (-am) | zamréti (-mrèm) imperf., perf.
1. estinguersi, spegnersi:
upanje na rešitev je zamiralo la speranza di venir salvati si andava spegnendo
2. languire (discorso)
3. perdersi, dileguarsi, svanire:
brnenje letala je zamiralo il ronzio dell'aereo stava svanendo