cantiēre m
1. ladjedelnica
2. gradbišče:
avere qcs. in cantiere pren. pripravljati kaj, snovati
3.
cantiere di abbattimento, di coltivazione rudni kop
Zadetki iskanja
- dèž (-ja) m
1. pioggia:
dež curkoma lije piove a dirotto
dež pada, rosi piove, pioviggina
dež je ponehal ha smesso di piovere
pog. dež gre piove
dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
stati na dežju stare sotto la pioggia
pren. govoriti ko dež parlare fitto
pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
pripravljati se na dež stare per piovere
pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
droben dež pioggerellina
gost dež pioggia fitta
2. pren.
dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco
3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
meteorski dež pioggia di stelle cadenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
kem. kisli dež pioggia acida
agr. umetni dež pioggia artificiale
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere - impresa f
1. (iniziativa) pobuda, podjetje; dejavnost; posel:
desistere dall'impresa, abbandonare l'impresa pren. odnehati, vdati se
condurre a termine un'impresa izpeljati posel do konca
2. podjetje; dejavnost:
impresa commerciale, industriale trgovsko, industrijsko podjetje
impresa pubblica, privata javno, zasebno podjetje
impresa familiare družinsko podjetje
impresa a scopo di lucro profitno podjetje, profitna organizacija
impresa nazionalizzata nacionalizirano podjetje
impresa di pompe funebri pogrebni zavod
impresa militare voj. vojaška ekspedicija, pohod
3. junaško dejanje:
accingersi, prepararsi a un'impresa pripravljati se na podvig
è un'impresa! to je silno težko, zelo tvegano je! - istruire
A) v. tr. (pres. istruisco)
1.
istruire qcn. in qcs. učiti, poučevati koga česa; ekst. uriti
2. podučiti, dajati napotke
3.
istruire un processo pripraviti, pripravljati proces
B) ➞ istruirsi v. rifl. (pres. mi istruisco)
1. izobraziti, izobraževati se
2. poučiti se, informirati se - jéd (-í) f
1. pietanza, piatto, cibo:
kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
gastr. glavna jed piatto forte
gotova jed piatto del giorno
hladna jed piatto freddo
jed po naročilu piatto su ordinazione
mesnata jed pietanza di carne
narodna jed specialità del luogo
rel. postna jed cibo magro
začetna jed (predjed) antipasto
2. (uživanje hrane) il mangiare:
biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente - lì avv.
1. tam; tja:
ero lì ad aspettarti tam sem te čakal
vado lì e torno subito grem tja in se takoj vrnem
siamo ancora lì pren. še vedno smo tam (pri starem)
2. (podkrepitev) tam:
lì muoviti! ti tam, zgani se!
3. takrat, tedaj, tačas (temporalno):
e la cosa finì lì no, in tukaj se je zadeva končala
ero lì lì per rispondere ravno sem hotel odgovoriti
essere lì lì per pripravljati se na kaj
essere lì lì per piangere biti na tem, da se zjokaš
4.
di lì, da lì odtod
giù di lì približno, okoli
5.
per lì ondod
lì per lì sprva:
lì per lì rimasi interdetto sprva sem bil osupel - preparírati (-am)
A) perf., imperf.
1. (pripraviti, pripravljati za proučevanje) preparare; impagliare, imbalsamare
2. (pripravljati za uporabo) preparare:
pripravljati hmelj, tobak preparare il luppolo, il tabacco
3. pren. convincere, indurre
B) preparírati se (-am se) perf., imperf. refl. prepararsi, preparare (la lezione, la recita) - pripráviti (-im) | priprávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. preparare; apparecchiare; allestire:
pripraviti športnike za tekmovanje preparare gli atleti per le gare
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
2. preparare, approntare, disporre, predisporre:
pripraviti načrt approntare un piano
pripraviti vse za odhod disporre ogni cosa per la partenza
pripraviti proces istruire un processo
3. preparare:
pripraviti koga na žalostno novico preparare qcn. a una triste notizia
4. indurre, persuadere:
pripravili so ga do tega, da je vse še enkrat premislil lo persuasero a riconsiderare l'intera faccenda
5.
pripraviti koga k zavesti rianimare qcn.
pripraviti koga k pameti riportare alla ragione, far rinsavire qcn.
pripraviti koga v zadrego mettere qcn. in imbarazzo
le kam bo njegovo popivanje pripravilo družino il suo vizio di bere rovinerà la famiglia
6. pog.
pripraviti ob togliere, privare, defraudare
pripraviti koga ob denar derubare qcn.
pripraviti koga ob čast privare, defraudare qcn. dell'onore
B) pripráviti se (-im se) | priprávljati se (-am se) perf., imperf. refl. prepararsi, approntarsi, disporsi:
pripraviti se za odhod prepararsi, disporsi alla partenza
pripravljati se za, na izpit prepararsi all'esame
šport. pren. pripravljati se na tekmo caricarsi per la partita
nevihta se pripravlja sta arrivando un temporale - procinto m
in procinto di na tem, da:
essere in procinto di partire biti tik pred odhodom, pripravljati se na odhod - prōssimo
A) agg.
1. blizu, bližnji:
il giardino è prossimo alla casa vrt je blizu hiše
essere prossimo a partire odhajati na pot, pripravljati se na odhod
parente prossimo bližnji sorodnik
2. najbližji, prihodnji, naslednji:
l'anno prossimo prihodnje leto
B) m
1. bližnji:
ama il tuo prossimo come te stesso ljubi bližnjega kakor samega sebe
2. ljudje, drugi:
parlare male del prossimo opravljati druge
3. redko sorodnik - punto
A) m
1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki
2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje
3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i
4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran
5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto
6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava
7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo
8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma
9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah
10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti
11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive
12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče
13. glasba pika
14.
punto tipografico tipografska točka
15. hist. punca, čistinski žig
B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja
C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne - testó (-á) n pasta; impasto:
testo naraste, vzhaja la pasta lievita, fermenta
pripravljati testo fare la pasta
testo gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči lavorare la pasta, impastare, battere la pasta, stendere la pasta, tirare la pasta
gladko, gosto, rahlo testo pasta liscia, densa, soffice
biskvitno testo pasta per pandispagna
krhko testo pasta frolla
kvašeno testo pasta lievitata
listnato testo pasta sfoglia
stroj za mešanje testa impastatrice
pren. ta človek je iz drugačnega testa costui è fatto di un'altra pasta, ha un'altra tempra - vesél (-a -o) adj.
1. allegro, esultante, festoso, lieto:
skupina veselih otrok un gruppo di bambini allegri
veselo petje, ukanje canto, grida esultanti, festose
2. contento, soddisfatto, felice:
biti vesel daril, pozdravov esser contento dei doni, dei saluti
3. bello, buono:
vesela novica bella notizia
Vesele praznike! buone feste!
4. pren. vivace, gaio, garrulo:
stopati z veselim korakom avere un'andatura vivace
veseli ptiči uccelli garruli
5. pren. (živo pisan) chiaro, vivace; splendido:
vesele barve colori vivaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pripravljati se na veseli dan prepararsi al fausto giorno
čestitati za veseli dogodek felicitarsi per il fausto evento
knjiž. veselo oznanilo la buona novella, il vangelo
PREGOVORI:
veselega človeka ima še bog rad cuor contento il ciel l'aiuta - vicino
A) agg.
1. bližen, soseden:
case vicine sosedne hiše
parente vicino pren. bližnji sorodnik
stati vicini sosedne države
2. bližen, ki je blizu:
essere vicino a partire pripravljati se na odhod
essere vicino ai quaranta biti blizu štiridesetim letom
3. pren. soroden, podoben
B) m (f -na) sosed, soseda:
essere in buoni, cattivi rapporti coi vicini biti v dobrih, slabih odnosih s sosedi
C) avv. blizu, poleg:
da vicino od blizu, pren. dobro, natančno, podrobno:
conoscere qcn., qcs. da vicino koga, kaj dobro poznati
farsi vicino približevati se
Č) prep. vicino a
1. zraven, blizu:
ci sono andato vicino pren. malo je manjkalo (do česa), skoraj bi bil...
2. pri:
vicino a Gorizia pri Gorici - zaróta (-e) f complotto, congiura, cospirazione:
pripravljati zaroto tramare un complotto
odkriti zaroto smascherare, sventare una congiura