Franja

Zadetki iskanja

  • corrēnte1 f

    1. tok, struja (tudi pren.):
    correnti marine morske struje
    corrente d'aria prepih
    correnti di scambi commerciali tokovi trgovinske izmenjave
    corrente migratoria migracijski tok

    2. elektr. tok:
    corrente continua, alternata enosmerni, izmenični tok; pog. elektrika:
    manca la corrente ni elektrike
    presa di corrente vtičnica

    3. pren. navada; moda; tendenca, trend:
    andare secondo, contro corrente ravnati v skladu s časom, ravnati proti duhu časa
    seguire la corrente prilagoditi se modi, veljavnim normam

    4. ekst. struja:
    corrente di destra, di sinistra polit. desna, leva struja
  • modellare

    A) v. tr. (pres. modēllo) oblikovati, modelirati; upodobiti, upodabljati; posneti (tudi pren.)

    B) ➞ modellarsi v. rifl. (pres. mi modēllo) (conformarsi)
    modellarsi su, a ravnati se po; prilagoditi se komu, čemu
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • okólje (-a) n

    1. ambiente; milieu; ekst. giro:
    kmečko okolje ambiente contadino
    boriti se proti onesnaževanju okolja lottare contro l'inquinamento dell'ambiente
    zločinsko okolje l'ambiente, il giro della malavita

    2. clima; biol. substrato:
    prilagoditi se okolju acclimatarsi
  • ōrto1 m vrt:
    orto botanico botanični vrt
    orto forestale drevesnica
    orto secco herbarij
    la via dell'orto pren. najlažja pot
    coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
    non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
    star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini
  • prilagájati (-am) | prilagodíti (-ím)

    A) imperf., perf. adattare, adeguare, conformare, commisurare; uniformare; intonare:
    prilagajati (uskladiti) plače adeguare i salari
    prilagajati načelo neki ideji conformare un principio a un'idea
    prilagajati barve intonare i colori
    prilagajati standardom standardizzare; adeguare, conformare agli standard

    B) prilagájati se (-am se) | prilagodíti se (-ím se) imperf., perf. refl. adattarsi, adeguarsi, conformarsi, uniformarsi:
    prilagoditi se mrazu, vročini adattarsi al freddo, al caldo
    prilagoditi se času, okolju, razmeram adeguarsi, conformarsi al tempo, all'ambiente, alle condizioni
    prilagoditi se veljavnim družbenim normam uniformarsi alle norme sociali vigenti
  • prilagojeváti (-újem) imperf. glej prilagajati | prilagoditi
  • razméra (-e) f

    1. pl. razmere circostanze, condizioni, stato di cose, situazione:
    prilagoditi se razmeram adattarsi alle circostanze
    živeti v slabih razmerah vivere poveramente, in strettezze
    gmotne razmere mi tega ne dopuščajo i miei mezzi, le mie condizioni finanziarie non me lo permettono
    v takih razmerah in tali circostanze
    gospodarske, kulturne, politične razmere le condizioni economiche, culturali, politiche
    podnebne, vremenske razmere condizioni climatiche, meteorologiche
    kaj narediti po sili razmer fare qcs. perché costretti, per forza di cose

    2. star. misura, dimensione, proporzione
  • zunánji (-a -e)

    A) adj.

    1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
    zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
    med. zunanje poškodbe lesioni esterne
    zunanji del obleke il disopra di un abito
    anat. zunanja spolovila genitali esterni
    zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

    2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
    zunanja temperatura temperatura esterna
    prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

    3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
    zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
    zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
    minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

    4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
    zunanji gojenci (allievi) esterni
    zunanji sodelavci collaboratori esterni

    5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
    zunanji mir pace esteriore
    veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
    zunanja zveza legame verbale
    zunanja formalnost cerimonia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
    avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
    voj., hist. zunanja utrdba rivellino
    navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
    lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
    geol. zunanje sile forze esogene
    fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
    šol. zunanji gojenec semiconvittore
    zunanji hodnik ballatoio
    hidr. zunanji jez diga foranea
    mat. zunanji kot angolo esterno
    voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
    jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
    mat. zunanji pas perimetro
    astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
    inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
    film. zunanji posnetki esterni
    zunanji sloj superficie
    anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
    obl. zunanji šiv cucitura esterna
    pren. zunanji videz veste
    biol. zunanji zajedavec ectoparassita
    fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
    avt. zunanje ogledalo deflettore
    pren. zunanje poveličevanje retorica
    arhit. zunanje stopnišče scalea
    anat. zunanje uho orecchio esterno

    B) zunánji (-a -e) m, f, n
    soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto