corrēnte1 f
1. tok, struja (tudi pren.):
correnti marine morske struje
corrente d'aria prepih
correnti di scambi commerciali tokovi trgovinske izmenjave
corrente migratoria migracijski tok
2. elektr. tok:
corrente continua, alternata enosmerni, izmenični tok; pog. elektrika:
manca la corrente ni elektrike
presa di corrente vtičnica
3. pren. navada; moda; tendenca, trend:
andare secondo, contro corrente ravnati v skladu s časom, ravnati proti duhu časa
seguire la corrente prilagoditi se modi, veljavnim normam
4. ekst. struja:
corrente di destra, di sinistra polit. desna, leva struja
Zadetki iskanja
- modellare
A) v. tr. (pres. modēllo) oblikovati, modelirati; upodobiti, upodabljati; posneti (tudi pren.)
B) ➞ modellarsi v. rifl. (pres. mi modēllo) (conformarsi)
modellarsi su, a ravnati se po; prilagoditi se komu, čemu - mondo2 m
1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj
2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet
3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!
4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet
5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba
6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti
7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet
8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat
9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi
10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas - okólje (-a) n
1. ambiente; milieu; ekst. giro:
kmečko okolje ambiente contadino
boriti se proti onesnaževanju okolja lottare contro l'inquinamento dell'ambiente
zločinsko okolje l'ambiente, il giro della malavita
2. clima; biol. substrato:
prilagoditi se okolju acclimatarsi - ōrto1 m vrt:
orto botanico botanični vrt
orto forestale drevesnica
orto secco herbarij
la via dell'orto pren. najlažja pot
coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini - prilagájati (-am) | prilagodíti (-ím)
A) imperf., perf. adattare, adeguare, conformare, commisurare; uniformare; intonare:
prilagajati (uskladiti) plače adeguare i salari
prilagajati načelo neki ideji conformare un principio a un'idea
prilagajati barve intonare i colori
prilagajati standardom standardizzare; adeguare, conformare agli standard
B) prilagájati se (-am se) | prilagodíti se (-ím se) imperf., perf. refl. adattarsi, adeguarsi, conformarsi, uniformarsi:
prilagoditi se mrazu, vročini adattarsi al freddo, al caldo
prilagoditi se času, okolju, razmeram adeguarsi, conformarsi al tempo, all'ambiente, alle condizioni
prilagoditi se veljavnim družbenim normam uniformarsi alle norme sociali vigenti - prilagojeváti (-újem) imperf. glej prilagajati | prilagoditi
- razméra (-e) f
1. pl. razmere circostanze, condizioni, stato di cose, situazione:
prilagoditi se razmeram adattarsi alle circostanze
živeti v slabih razmerah vivere poveramente, in strettezze
gmotne razmere mi tega ne dopuščajo i miei mezzi, le mie condizioni finanziarie non me lo permettono
v takih razmerah in tali circostanze
gospodarske, kulturne, politične razmere le condizioni economiche, culturali, politiche
podnebne, vremenske razmere condizioni climatiche, meteorologiche
kaj narediti po sili razmer fare qcs. perché costretti, per forza di cose
2. star. misura, dimensione, proporzione - zunánji (-a -e)
A) adj.
1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva
2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori
3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri
4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni
5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno
B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto