cantare1
A) v. intr. (pres. canto)
1. peti, prepevati:
canta che ti passa šalj. le pogumno!, korajža velja!
cantare a orecchio peti po posluhu
2. peti, ukvarjati se s petjem:
canta alla radio poje na radiu
3. pren. priznati, izblebetati; sporočiti, izdati skrivnost:
l'hanno fatto cantare prisilili so ga priznati
carta canta tu je zapisano, tu je črno na belem
B) v. tr.
1. peti, prepevati:
cantare una canzone peti pesem
cantare messa relig. mašo brati, peti; maševati, novo mašo peti
2. glasno izgovoriti, izgovarjati; deklamirati:
cantare vittoria pren. veseliti se (ob zmagi, ob uspehu), biti zmagovalec
cantare la solfa a qcn. pog. koga pošteno okregati
cantarla chiara a qcn. pren. komu brez ovinkov, odkrito povedati
Zadetki iskanja
- chiaro
A) agg.
1. jasen, svetel:
tempo chiaro jasno vreme
2. bled (barva):
blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč
3. bister, čist:
acqua chiara bistra voda
4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
un no chiaro e tondo odločen ne
essere chiaro biti jasen
cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem
5. knjižno znamenit, odličen:
uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru
B) m
1. jasnina, svetloba:
chiaro di luna mesečeva svetloba
con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
chiaro d'uovo pog. beljak
mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem
2. svetla barva; svetla obleka:
vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti
C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo - cumulo m
1. kup, kopica, grmada:
dire un cumulo di sciocchezze povedati kup neumnosti
cumulo di cariche kopičenje funkcij (v eni osebi)
2. meteor. kumulus - dáti (dám)
A) perf. ➞ dajati
1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione
2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma
3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli
4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto
5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto
6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore
7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?
8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.
9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare
10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare
B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere - deporre*
A) v. tr. (pres. depongo)
1. odložiti, odlagati; dati; zložiti, zlagati:
deporre la valigia odložiti kovček
deporre la biancheria nel cassetto perilo zložiti v predal
2. položiti, polagati, sneti:
deporre i guanti sneti rokavice
deporre le armi pren. prenehati s sovražnostmi
3. odstaviti, odstavljati:
lo hanno deposto dalla carica di presidente odstavili so ga s predsedniške funkcije
deporre la carica odstopiti s funkcije, s položaja
4. ekon. položiti, polagati; deponirati
5. pren. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se; odpovedati se:
deporre un'idea opustiti zamisel
deporre l'abito talare sleči talar, odreči se duhovniškemu stanu
deporre la corona odreči se prestolu; abdicirati
6. pravo pričati, dati izjavo:
deporre il falso krivo pričati
deporre il vero povedati resnico
deporre contro, a favore dell'imputato pričati proti, v prid obtožencu
B) v. intr. govoriti, biti v prid, proti:
ciò depone a suo favore to govori vam v prid - dire*
A) v. tr. (pres. dico)
1. reči, praviti, dejati:
dire delle stupidaggini neumne klatiti
dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
dirle grosse debele tvesti
dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
dire di no zavrniti
dire di sì pritrditi, privoliti
non dico di no pren. priznam
voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
per così dire tako rekoč
dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob
2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
te l'avevo detto io... saj sem ti rekel
3. absol. praviti, govoriti:
a dirla in confidenza med nami povedano
dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
dici davvero?, sul serio? kaj res?
dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
non faccio per dire ne da bi se hvalil
stavo per dire hotel sem reči
così, tanto per dire kar tako, mimogrede
4. deklamirati, recitirati:
dire una poesia deklamirati pesem
dire le preghiere moliti
dire la messa maševati
5. imeti (za):
tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta
B) m govor, beseda:
hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega - dôl adv.
1. giù, ingiù:
hoditi gor in dol andare su e giù
2. inter. abbasso:
dol z izdajalci! abbasso i traditori!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati na koga od zgoraj dol guardare qcn. dall'alto in basso
hoditi po sobi gor in dol andare su e giù per la stanza
pog. jedi ne spraviti dol non riuscire a mandare giù il cibo
pren. klobuk dol pred kom cavarsi il cappello, far tanto di cappello a uno
en dinar gor ali dol lira più, lira meno; e crepi l'avarizia
zamera gor, zamera dol, treba je povedati bisogna dire tutto, costi quel che costi, anche se (l'interlocutore) se la prende a male
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - domáče adv. familiarmente, alla buona; senza particolari riguardi; senza riguardo:
biti domače sprejet essere accolto familiarmente
po domače povedati dirla in parole povere - due
A) agg.
1. dva:
costume a due pezzi dvodelne kopalke
2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
fare due passi malo se sprehoditi
fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
mangiare due bocconi kaj malega pojesti
abitare a due passi stanovati v bližini
dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
in due minuti pren. v trenutku, takoj
B) m
1. dva; dvojka; dvoje:
il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
tiro a due dvovprežnik
2. šport
due di coppia double scull
due con dvojec s krmarjem
due senza dvojec brez krmarja - dúša (-e) f
1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata
2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima
3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno
4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa
5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica
6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo - èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.
1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè
2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro
3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco
4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola
5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera - faccia f (pl. -ce)
1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!
2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane
3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja
4. mat. ploskev - fatto2 m
1. dejanje; dejstvo:
un fatto strano nekaj čudnega
fatto d'arme oborožen spopad
fatto di sangue umor; krvav zločin
mettere qcn. di fronte al fatto compiuto postaviti koga pred izvršeno dejstvo
cogliere sul fatto qcn. zasačiti koga pri delu
passare a vie di fatto stepsti se
i fatti parlano chiaro pren. dejstva so neizpodbitna
in fatto di glede, kar zadeva
2. dogodek, slučaj:
raccontami come sono andati i fatti povej mi, kako se je vse zgodilo
il fatto sta, il fatto è che v resnici
3. stvar, zadeva, slučaj:
badare ai fatti propri brigati se zase, zanimati se za svoje stvari
andare per i fatti suoi oditi po svojih poslih
impicciarsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
sapere il fatto suo dobro obvladati posel; zavedati se svojih sposobnosti
dire a qcn. il fatto suo povedati komu, kar mu gre; povedati komu svoje
4. (v pleonastični rabi)
il fatto che sia partito ci dispiace molto zelo nam je žal, da si odšel - frangia f (pl. -ge)
1. resa
2. pren. okrasek:
riferire qcs. con molte frange povedati kaj s kopico okraskov
3. pramen las, frufru, rese na čelu
4. obalni pas (ob otokih ipd.):
una frangia di scogli pas čeri
5. pren. frakcija:
una frangia estremista ekstremistična frakcija - fuōri
A) avv.
1. zunaj, ven:
o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec
2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
cenare fuori večerjati zunaj
stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
gente di fuori tujci
a Milano e fuori v Milanu in okolici
in Italia e fuori v Italiji in v tujini
3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
fuori! ven!
fuori i soldi! ven z denarjem!
fuori le prove! na dan z dokazi!
B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)
1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
abitare fuori città stanovati zunaj mesta
essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
recarsi fuori sede iti na teren
fuori di qui! ven!
vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok
2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
essere fuori della legge biti izven zakona
un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
lavorare fuori orario delati nadurno
essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
essere fuori di se biti iz sebe
essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
fuori uso neuporaben
prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
fuori corso ekon. neveljaven
esser fuori corso šol. biti absolvent
C) m
fuori, il di fuori zunanjost:
il di fuori di una cosa zunanjost nečesa - giusto
A) agg.
1. pravičen, upravičen:
pena giusta pravična kazen
giusto premio pravična nagrada
giusto desiderio upravičena želja
siamo giusti! bodimo pravični!
2. pravilen, resničen, utemeljen:
dirle giuste govoriti iskreno, povedati po pravici
3. pravšnji, pravi, primeren, ustrezen:
arrivi al momento giusto prihajaš v pravem trenutku
4. točen, natančen, pravilen:
peso giusto pravilna teža
colpo giusto natančen zadetek
pietanza giusta di sale ravno prav soljena jed
il giusto mezzo pren. zlata sredina
B) avv.
1. točno, natančno, pravilno:
rispondere giusto odgovoriti pravilno
colpire giusto pren. zadeti v polno
stare giusto biti prav (obutev, obleka)
2. prav:
giusto te cercavo prav tebe sem iskal
3. približno:
penso che abbia giusto vent'anni mislim, da ima kakih dvajset let
C) m
1. pravičnik, pravični:
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnega
2. (kar je) pravično, pravična stvar:
esigere, dare il giusto zahtevati, dati, kar je pravično - glásno | glasnó adv.
1. forte, ad alta voce, rumorosamente:
pren. povedati jasno in glasno dire chiaro e tondo
2. muz. forte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
glasno negodovati rumoreggiare
glasno odobravati acclamare
glasno smrčati ronfare
glasno ugovarjati strillare
glasno vpiti latrare
glasno žvečiti biascicare - gorák | gôrek (gôrka -o)
A) adj.
1. (topel) caldo:
gorka jed piatto caldo
gorka obleka abito caldo
gorka sapa vento caldo
gorko vreme tempo caldo
2. (nenaklonjen, sovražen) ostile:
biti gorek komu portare rancore a qcn., avercela con qcn.
3. pren. vivo, ardente, caloroso, intenso; amaro:
gorka prošnja ardente preghiera
gorka želja vivo desiderio
gorko razočaranje amara delusione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti gorke krvi essere di temperamento vivace
novico nesti gorko na ušesa riferire subito, seduta stante
pren. (tudi iron.) ta bo šla gorka v nebesa andrà diritto in paradiso
B) gôrki (-a -o) m, f, n
biti na gorkem essere al caldo
še nič gorkega ne imeti v želodcu essere ancora digiuni
povedati komu nekaj gorkih fare una strapazzata a qcn.
primazati, prisoliti komu par gorkih prendere qcn. a scapaccioni - grugno m
1. rilec
2. slabš. gobec, goflja:
rompere il grugno a qcn. razbiti komu gobec
dirgliela sul grugno komu kaj v brk povedati
3. pren. šoba, mula, kujanje, rilec:
tenere il grugno mulo kuhati, kuhati rilec
fare il grugno držati šobo - húd (-a -o)
A) adj.
1. severo, rigoroso
2. adirato, arrabbiato:
biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.
3. ostile
4. furioso, rabbioso (cane)
5. cattivo; malvagio:
sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
hudo dejanje azione malvagia, cattiva
6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
hude novice brutte notizie
hudi časi brutti tempi
huda ura temporale
7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
hud mraz freddo terribile
huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
huda bolečina forte dolore
hud kašelj forte tosse
hud bolnik malato grave
hud klanec forte, ripida salita
pren. hud lovec cacciatore appassionato
hud pijanec bevitore incorreggibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hud udarec terribile colpo
pren. biti hud na denar essere avido di denaro
delati hudo kri far cattivo sangue
biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
čeb. huda gniloba covata a sacco
B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
huda je za delo è difficile trovar lavoro
pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto