ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.
1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni
2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani
4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
Zadetki iskanja
- pár (-a)
A) m
1. coppia:
čeden par una bella coppia
zakonski par i (due) coniugi, la coppia di sposi
2. (skupina dveh enot) paio (pl. paia); binomio:
par čevljev, nogavic, rokavic un paio di scarpe, di calze, di guanti
žuželka s tremi pari nog un insetto con tre paia di zampe
3. (dve istovrstni živali istega ali nasprotnega spola) coppia, paio:
par konj, volov un paio di cavalli, di buoi
knjiž. par volov un giogo di buoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pisatelj, športnik, ki mu ga ni para uno scrittore, uno sportivo senza pari
fant, da mu ne najdeš para un bravo ragazzo; un giovanotto robusto, ben piantato
fiz. ionski par coppia di ioni
fiz. par sil coppia di forze
šport. tekmovanje parov gara a coppie
lingv. zveneči in nezveneči pari glasov coppie di suoni tonici e atoni
voj. na pare preštej se! in fila per due!
pren. to pa je drug par rokavic è un altro paio di maniche
B) pár adv. pog. (nekaj, nekoliko) un paio (di); qualche; poco:
spregovoriti par besed dire due parole
za par ur me ne bo sarò assente qualche ora - pára1 (-e) f vapore (tudi ekst.); esalazione:
vodna para vapore acqueo
ladja, vlak na paro nave, locomotiva a vapore
jodove, kovinske, živosrebrne pare vapori di iodio, metallici, di mercurio
pren. voziti na vso paro andare a tutto vapore, a tutta forza
pog. biti pod paro essere brilli
nasičena para vapore saturo
nizkotlačna para vapore a bassa pressione - parere*
A) v. intr. (pres. paio)
1. zdeti se:
per ben parere da bi se postavil
mi pare mill'anni! komaj čakam
non mi pare vero! ali sanjam ali je resnica?
2. meniti, biti mnenja:
che te ne pare? kaj praviš? kaj se ti zdi?
3. pog. hoteti:
faccio quel che mi pare delam, kar hočem
B) v. intr. impers. zdeti se
C) m mnenje:
a mio parere po mojem
essere del parere meniti, soditi
mutar parere premisliti se - patibolo m morišče; vislice:
faccia da patibolo obešenjaški obraz
mandare qcn. al patibolo obsoditi koga na vislice
pare che vada al patibolo kot da bi ga gnali na morišče - picciolo
A) agg. pren. knjižno skromen
B) m (piccolo) (florentinski) sold; toskansko novčič:
non avere un picciolo biti brez ficka, brez prebite pare
non valere un picciolo ne biti vreden prebite pare
sino all'ultimo picciolo do zadnje pare - píčiti (-im) | píkati (-am) perf., imperf. pungere, mordere (tudi ekst.); beccare:
komarji so pikali le zanzare pungevano
pren. le kaj ga je pičilo, da odhaja ma cosa lo ha preso che se ne va?
pren. puška nese, kakor jo piči il fucile porta dove gli pare
pren. če me bo pičilo, pridem se mi viene voglia, vengo
kokoši pikajo zrnje le galline beccano il mangime
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda - prebít1 (-a -o) adj.
1. sfondato, fracassato, perforato:
pren. led je prebit il ghiaccio è rotto
ne imeti prebite pare essere al verde, senza un soldo, senza il becco d'un quattrino
ne biti vreden prebite pare non valere un'acca
2. bastonato, picchiato
3. (presnet) maledetto - restare v. intr. (pres. rēsto)
1. ustaviti, ustavljati se; ostajati (tudi ekst.) vztrajati:
che resti fra noi naj ostane med nama
restare sulla breccia pren. biti še vedno aktiven, ne dati se še
2. ostajati, biti še naprej:
restare in cordiali rapporti con qcn. biti še naprej v prisrčnih odnosih
restare indietro (rispetto a) zaostajati (za)
restare comodi ne dati se motiti, ne vstati
3.
restare orfano osiroteti
restare zoppo ostati šepav
restare d'accordo sporazumeti se
restare a bocca aperta, di stucco biti presenečen
restare col danno e con le beffe utrpeti škodo in povrh še zasmeh
restare sul colpo, restarci nenadoma umreti
restare con un palmo di naso ostati z dolgim nosom
restare in secco navt. nasesti
restare al verde ostati brez prebite pare
4. preostajati, biti še:
non resta che... ne preostaja drugega, kot da...
restano pochi giorni a... manjka še nekaj dni do...
resta a vedere se... treba je videti, če...
5. biti, nahajati se:
lo stabile resta sul lato destro della via zgradba je na desni strani ulice
6. knjižno umiriti, umirjati se; prenehati
PREGOVORI: chi muore giace e chi resta si dà pace preg. življenje pač teče naprej - rimanere* v. intr. (pres. rimango)
1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
rimanere in carica ostati na položaju
la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga
2.
rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
rimanere vedovo ovdoveti
rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
rimanerci biti prevaran; pog. umreti
rimanere in forse biti v dvomu
rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
rimane sospeso o stvari je treba odločiti
3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo - salire*
A) v. intr. (pres. salgo)
1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
salire per le scale iti po stopnicah
salire sul tetto iti na streho
salire a cavallo, in sella zajahati konja
salire da qcn. iti h komu
salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
salire sulla nave vkrcati se na ladjo
salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
salire sul Parnaso pren. pesnikovati
salire al trono stopiti na prestol, zavladati
2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
la luna sta salendo mesec vzhaja
salire al cielo evfemistično umreti
salire col pensiero poleteti z mislijo
3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
salire in fama postati slaven
salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
salire in ricchezza bogateti
salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled
4. pren. narasti:
il livello del fiume sale nivo reke raste
i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo
B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
salire le scale iti po stopnicah - sám1 (-a -o) adj.
1. solo:
biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane
2. solo, da solo, da sé:
naredi sam fai da solo, fai da te
misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
sam od sebe spontaneamente
3. stesso:
tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi
4. (v zvezi s 'se') se stesso:
oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso
5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
sam po sebi razumljiv implicito
obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
PREGOVORI:
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso - sánjati (-am)
A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota
B) sánjati se (-a se) impers.
sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea - sōldo m
1. sold:
essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
roba da pochi soldi ničvredna roba
non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
non valere un soldo ne veljati prebite pare
3.
soldi pl. denar; penezi:
avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
fare i soldi obogateti
mettere da parte i soldi varčevati
4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.) - ták1 (-a -o)
A) adj.
1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere
2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto
3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa
4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così
5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così
6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato
7. kot tak come tale:
poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso
B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
športnik, da je malo takih un atleta come pochi
dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
kaj takega še ne! robe da matti!
kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia? - ugájati (-am) imperf.
1. piacere, garbare; pog. sfagiolare:
doma se vedem, kakor mi ugaja a casa mia faccio quel che mi pare e piace
2. (prijati) amare:
tem rastlinam ugaja peščena zemlja queste piante amano la terra sabbiosa - univērso
A) agg. knjižno ves, celoten, vesoljen:
l'universo mondo ves svet
B) m
1. vesolje, vsemirje, univerzum, kozmos:
universo galattico, sidereo astr. galaktično, zvezdno vesolje
2. ekst. narava, stvarstvo
3. svet (tudi pren.); ekst. človeštvo:
l'universo dell'infanzia otroški svet
credersi il padrone dell'universo pog. šalj. ukazovati vsem
pare che crolli, venga giù l'universo (grmi, pada, dežuje) kot da bi se svet podiral - úra (-e) f
1. ora:
hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
biti plačan na uro venir pagato a ora
biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
delovna ura ora lavorativa
ura letenja ora di volo
avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
proste ure ore libere
šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
pren. zadnja ura ultima ora
2. (naprava) orologio:
ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
naviti uro caricare l'orologio
ročna, zapestna ura orologio da polso
stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
nihalna ura orologio a pendolo
digitalna ura orologio digitale, numerico
šahovska ura orologio da scacchi
peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
radijsko vodena ura orologio radiocomandato
3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
imeti štete ure avere le ore contate
gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
huda ura temporale
policijska ura coprifuoco
ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
fiz. atomska ura orologio atomico
biol. biološka ura orologio biologico
šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
elektr. kilovatna ura kilowatora
šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
teh. ura nič ora zero
PREGOVORI:
rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più - verde
A) agg.
1. zelen (tudi ekst.):
zona verde urban. zeleni pas, zeleno območje
diventare, farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia pozeleneti od zavisti, strahu, jeze
2. ekst. zelen, nezrel
3. ekst. zelen, svež (drva)
4. pren. zelen, mlad
5. pren. krepek, čil
6. zelen, ki zadeva kmetijstvo:
piano verde zeleni plan
B) m
1. zelenilo, zelena barva
2. zeleni del:
essere al verde pren. biti popolnoma suh, brez prebite pare
3. ekst. zelenje, vegetacija; urban. zelenje, zelena površina:
verde attrezzato urban. rekreacijska površina
verde pubblico mestno zelenje
4. pren. moč, mladostnost:
essere nel verde degli anni pren. biti v najboljših letih
5. avto zelena barva (semaforja)
6. kem., miner. zelena spojina; zeleni mineral:
granato verde zeleni granat
verde rame zeleni volk - zádnji (-a -e)
A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura
B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi