Franja

Zadetki iskanja

  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • naróbe

    A) adv.

    1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
    obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia

    2. alla rovescia, male, in modo errato:
    narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
    ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
    pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
    ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
    iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
    pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
    narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede

    3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
    hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
    ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narobe računati abbacare
    pren. narobe izgovoriti storpiare
    narobe razrezati cincischiare
    narobe razumeti fraintendere

    B) naróbe adj. inv.
    narobe stran rovescio
    narobe junak antieroe
    narobe svet mondo alla rovescia
  • obráten1 (-tna -o) adj. inverso, opposto, contrario; invertito; mat. reciproco:
    v obratnem sorazmerju in proporzione inversa
    v obratni smeri in direzione opposta
    prosimo, da poravnate račun, v obratnem primeru Vas bomo prisiljeni tožiti è pregato di liquidare le pendenze, in caso contrario ci vedremo costretti ad adire le vie legali
    odgovoriti z obratno pošto rispondere a volta di corriere
    obratni vrstni red ordine invertito
  • odgovárjati (-am) | odgovoríti (-ím) imperf., perf.

    1. rispondere; replicare:
    pritrdilno odgovoriti rispondere di sì
    odgovoriti primerno rispondere a tono
    odgovoriti s kimanjem rispondere annuendo
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
    odgovoriti na pozdrave rispondere ai saluti, restituire il saluto
    adm. odgovoriti na pismo dare esito a una lettera, evadere una lettera

    2. (reagirati, odzvati, odzivati se) rispondere, reagire

    3. replicare, ribattere, controbattere

    4. (biti odgovoren, pristojen za) rispondere di, essere responsabile di qcs.:
    odgovarjati za nesrečo essere responsabile dell'incidente
    odgovarjati za finance essere responsabile delle finanze

    5. (zagovarjati se) rispondere:
    za to početje boste odgovarjali pred sodiščem del suo comportamento dovrà rispondere in tribunale
    obtoženi je že odgovarjal pred sodiščem l'accusato ha già avuto precedenti penali

    6. (jamčiti) rispondere di, garantire:
    do določene višine zavarovalnica odgovarja za škodo l'assicurazione risponde dei danni fino a una certa somma

    7. pog. (ustrezati) essere conveniente, essere conforme a, (cor)rispondere:
    to ne odgovarja zgodovinski resnici ciò non corrisponde alla verità storica
    blago mi ne odgovarja la stoffa non mi piace, non fa per me
    PREGOVORI:
    kdor molči, desetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • pepe m

    1. bot. poprovec (Piper nigrum)

    2. kulin. poper (začimba):
    pepe in grani poper v zrnih
    pepe macinato mleti poper
    pepe bianco, nero beli, črni poper
    essere tutto pepe biti živi ogenj
    non metterci né sale né pepe pren. ne vtikati, vmešavati se (v)
    non sapere né di sale né di pepe biti plehek (tudi pren.);
    rispondere col sale e col pepe pren. odgovoriti ostro, zbadljivo

    3. ekst. kulin.:
    pepe di Caienna paprika (začimba)
    pepe di Giamaica (pimento) piment

    4.
    sale e pepe poprasto siv:
    vestito sale e pepe siva obleka
    capelli sale e pepe osiveli lasje
  • póšta (-e) f

    1. posta, ufficio postale:
    oddati pismo na pošto consegnare la lettera alla posta, imbucare (nella cassetta della lettera), portare la lettera alla posta

    2. pošta (kar se prejme, pošlje po pošti) posta, corrispondenza:
    odposlati, prejeti pošto spedire, ricevere posta
    letalska pošta posta aerea
    cevna pošta posta pneumatica
    diplomatska pošta posta diplomatica
    vojaška pošta posta militare
    odgovoriti z obratno pošto rispondere a stretto giro di posta
  • pravílno adv. giustamente, giusto; correttamente; regolarmente; rettamente:
    odgovoriti pravilno rispondere in modo giusto, dare una risposta giusta
  • razklán (-a -o) adj. spaccato, fesso; rotto; spezzato; lacerato:
    odgovoriti z razklanim glasom rispondere con voce rotta
  • rima1

    1. lit. rima, stik:
    rima piana, tronca, sdrucciola ženska, moška, tekoča rima
    rima alternata, baciata prestopna, zaporedna rima
    rima al mezzo, interna notranja rima
    cantare, dire qcs. in rima povedati kaj jasno in glasno
    rispondere per le rime pren. ostro odgovoriti, zavrniti

    2.
    rime pl. verzi, stihi
  • risposta f

    1. odgovor, odgovorjanje:
    botta e risposta, risposta per le rime odrezav odgovor
    mandare in risposta odgovoriti

    2. (replica) odgovor, odvrnitev

    3. odziv; refleks:
    risposta condizionata pogojni refleks

    4. glasba odgovor (v fugi)
  • scēna f

    1. gled. prizor, scena:
    andare in scena biti uprizorjen
    mettere in scena uprizoriti, uprizarjati

    2.
    scene pl. gledališče:
    calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce

    3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
    cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
    dietro le scene za kulisami

    4. igranje; prizor, scena:
    colpo di scena pren. preobrat
    scena madre ključni prizor (tudi pren.);
    scena muta nemi prizor
    fare scena znati pritegniti gledalce
    fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom

    5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
    ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
    scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti

    6. ekst. prizor; dogodek:
    assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
    il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne

    7.
    scene pl. scene:
    fare scena delati scene
  • seguito m

    1. spremstvo

    2. pristaši, privrženci, učenci (šole, nauka)

    3. naklonjenost:
    avere, non avere molto seguito in uživati, ne uživati veliko naklonjenost pri

    4. zaporedje, vrsta

    5. nadaljevanje; posledica, rezultat:
    il seguito della storia nadaljevanje zgodbe
    la cosa non ebbe seguito zadeva se je s tem končala
    e via di seguito in tako naprej
    in seguito nato, zatem
    in seguito a, a seguito di zaradi
    fare seguito a admin. odgovoriti

    6.
    cane da seguito lovstvo pes sledec
  • sēnso m

    1. čut:
    i cinque sensi pet čutov
    organi dei sensi čutila
    errore dei sensi čutna prevara
    sesto senso šesti čut

    2.
    sensi pl. zavest:
    perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
    recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

    3.
    sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
    piaceri dei sensi čutne naslade

    4. občutek:
    senso di colpa občutek krivde
    provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
    fare senso biti zoprn

    5.
    sensi pl. izraz (v pismih)
    con i sensi della mia stima s spoštovanjem

    6. čut:
    buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
    senso critico kritični čut, nepristranost
    senso estetico estetski čut
    senso morale moralni čut
    senso pratico praktičnost
    avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

    7. smisel, pomen:
    senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
    senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
    doppio senso dvoumnost
    il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

    8. način:
    in un certo senso na neki način, v nekem smislu
    rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

    9. smer:
    nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
    senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

    10. admin.
    a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
    ai sensi dell'articolo na podlagi člena
  • telēfono m telefon:
    telefono automatico avtomatski telefon
    telefono interno interni telefon
    telefono pubblico javni telefon
    colpo di telefono telefonski klic
    telefono amico ekst. klic v sili
    telefoni bianchi publ. beli telefoni; ekst. trideseta leta (v Italiji)
    telefono rosso ekst. rdeči telefon, rdeča telefonska linija
    chiamare, rispondere al telefono klicati, odgovoriti po telefonu
  • tenuto agg. (obbligato) obvezan, zavezan:
    essere tenuto a ( + infinitiv) čutiti se dolžnega, morati
    essere tenuto a fare qcs., a rispondere biti dolžan kaj narediti, biti dolžan odgovoriti
  • tōno m

    1. fiz. ton

    2. glasba ton, zven; tonski način

    3. ekst. ton, nota:
    i toni alti, bassi visoke, nizke note
    dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
    essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
    essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
    rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
    scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se

    4. jezik ton; ekst. način izražanja:
    parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
    non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!

    5. (barvni) ton:
    toni caldi, freddi topli, hladni toni

    6. med. tonus:
    essere in tono pren. dobro se počutiti

    7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
    un abito di tono elegantna obleka
    una giacca di tono sportivo športni suknjič
    darsi un tono obnašati se gosposko
    il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste
  • tòp (tôpa) m

    1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
    topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
    nabiti top caricare il cannone
    ladijski top cannone navale
    netrzajni top cannone senza rinculo
    poljski top cannone da campagna
    protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
    samohodni top semovente

    2. teh. cannone:
    ribolovski top lanciaarpione
    vodni top cannone ad acqua
    snežni top sparaneve
    elektronski top cannone elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
    pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
    spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
    streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri

    3. šah. torre
  • trdó | tŕdo adv. duramente, duro, sodo; con rigore; fortemente, aspramente:
    trdo delati lavorare sodo
    trdo ravnati s kom, trdo držati koga usare rigore, severità con qcn.
    trdo odgovoriti rispondere aspramente, bruscamente
    trdo udariti po mizi dare un forte colpo sul tavolo
  • vprašánje (-a) n

    1. domanda, quesito; interrogativo; interrogazione:
    postaviti, zastaviti vprašanje fare, rivolgere una domanda
    zasuti z vprašanji bombardare di domande
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
    pisno, ustno vprašanje domanda scritta, orale
    lit. retorično vprašanje domanda retorica

    2. questione, problema:
    manjšinsko vprašanje il problema, la questione delle minoranze
    vprašanje beguncev il problema dei profughi
    gospodarska, kulturna, politična vprašanja problemi economici, culturali, politici
    doslednost je vprašanje časti la coerenza è questione d'onore
    njegova odstavitev je le še vprašanje časa il suo siluramento è ormai soltanto questione di tempo
    zmaga ni več vprašanje la vittoria non è più in questione
    denar ni vprašanje non è problema di soldi
  • vprášati (-am) | vpraševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. domandare, chiedere; richiedere, interpellare; consultare:
    vprašati pisno, ustno chiedere per iscritto, a voce
    vprašati za ceno chiedere il prezzo
    vprašati po imenu chiedere il nome
    vprašati z gibom roke, s pogledom chiedere con un cenno della mano, con lo sguardo, con gli occhi
    vprašati za dovoljenje chiedere permesso
    vprašati za nasvet specialista interpellare, consultare uno specialista
    vprašati za račun chiedere il conto
    vprašati po zdravju informarsi sulla salute
    vprašati po kom richiedere notizie di qcn.

    2. interrogare:
    vprašati učenca interrogare l'alunno
    vprašati koga matematiko interrogare qcn. la matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. tebe ni nihče nič vprašal sono affari che non ti riguardano
    pren. za denar ne vprašam costi quel che costi
    pren. vprašati za roko dekleta chiedere la mano della ragazza
    PREGOVORI:
    kdor vpraša, ne zaide bocca che tace mal si può aiutare
    bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti più sanno essere le domande di un solo stolto che le risposte di sette saggi

    B) vprášati se (-am se) | vpraševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. domandarsi, chiedersi