na prep.
I.  (s tožilnikom)
1.  (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
 na glavo dati mettere in testa, sulla testa
 natakniti na kol impalare
 zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
 priti na misel venire in mente
 obesiti na steno appendere al muro
 trkati na vrata bussare alla porta
 vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.
2.  (za izražanje cilja) a, in, su:
 oditi na deželo andare in campagna
 iti na pot andare in viaggio
 okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
 šport. streljati na vrata tirare in porta
3.  (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
 sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
 voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora
4.  (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
 temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
 bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia
5.  (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
 spoznati se na glasbo intendersi di musica
 misliti na prihodnost pensare al futuro
6.  (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
 državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
 na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi
7.  (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
 tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
 vrnil se bo na jesen tornerà in autunno
8.  (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
 na dolgo pisati o scrivere per esteso di
 znati na pamet sapere a memoria
 na vsak način in ogni modo
9.  (za izražanje sredstva) a:
 igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
 motor na bencin motore a benzina
 mlin na veter mulino a vento
10.  (za izražanje omejevanja) di:
 slep na eno oko cieco di un occhio
11.  (za izražanje vzroka) a, su, per:
 na željo su desiderio
 odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
12.  (za izražanje namena) a, in:
 iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
 blago na prodaj merce in vendita
II.  (z mestnikom)
1.  (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
 na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
 kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
 klobuk na glavi cappello in testa
 imeti na sebi, nositi portare addosso
 na izpitih agli esami, in sede di esami
2.  (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
 biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
 pri nas je na stanovanju alloggia da noi
 zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
 je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania
3.  (za izražanje splošnega stanja) in, a:
 biti na boljšem essere in vantaggio
 imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto
4.  (za izražanje omejevanja) a, di:
 bolan na pljučih malato ai polmoni
5.  (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
 kuhati na olju cuocere in olio
 peljati se na kolesu andare in bicicletta
 učiti se na napakah imparare dagli errori
 pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
 biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
 veliko dati nase avere un'alta opinione di se
 vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
 na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
 glagoli na -ati i verbi in -ati
 a na kvadrat (a2) a al quadrato
 alergija na beljakovine allergia alle proteine
 šah. biti na potezi muovere
 biti na vrsti toccare a
 teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
 na levo, na desno a sinistra, a destra
 na zdravje! (alla) salute!
 na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
 Zadetki iskanja
-  naróbe
 A) adv.
 1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
 obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia
 2. alla rovescia, male, in modo errato:
 narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
 ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
 pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
 ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
 iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
 pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
 narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede
 3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
 hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
 ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. narobe računati abbacare
 pren. narobe izgovoriti storpiare
 narobe razrezati cincischiare
 narobe razumeti fraintendere
 B) naróbe adj. inv.
 narobe stran rovescio
 narobe junak antieroe
 narobe svet mondo alla rovescia
-  obráten1 (-tna -o) adj. inverso, opposto, contrario; invertito; mat. reciproco:
 v obratnem sorazmerju in proporzione inversa
 v obratni smeri in direzione opposta
 prosimo, da poravnate račun, v obratnem primeru Vas bomo prisiljeni tožiti è pregato di liquidare le pendenze, in caso contrario ci vedremo costretti ad adire le vie legali
 odgovoriti z obratno pošto rispondere a volta di corriere
 obratni vrstni red ordine invertito
-  odgovárjati (-am) | odgovoríti (-ím) imperf., perf.
 1. rispondere; replicare:
 pritrdilno odgovoriti rispondere di sì
 odgovoriti primerno rispondere a tono
 odgovoriti s kimanjem rispondere annuendo
 odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
 odgovoriti na pozdrave rispondere ai saluti, restituire il saluto
 adm. odgovoriti na pismo dare esito a una lettera, evadere una lettera
 2. (reagirati, odzvati, odzivati se) rispondere, reagire
 3. replicare, ribattere, controbattere
 4. (biti odgovoren, pristojen za) rispondere di, essere responsabile di qcs.:
 odgovarjati za nesrečo essere responsabile dell'incidente
 odgovarjati za finance essere responsabile delle finanze
 5. (zagovarjati se) rispondere:
 za to početje boste odgovarjali pred sodiščem del suo comportamento dovrà rispondere in tribunale
 obtoženi je že odgovarjal pred sodiščem l'accusato ha già avuto precedenti penali
 6. (jamčiti) rispondere di, garantire:
 do določene višine zavarovalnica odgovarja za škodo l'assicurazione risponde dei danni fino a una certa somma
 7. pog. (ustrezati) essere conveniente, essere conforme a, (cor)rispondere:
 to ne odgovarja zgodovinski resnici ciò non corrisponde alla verità storica
 blago mi ne odgovarja la stoffa non mi piace, non fa per me
 PREGOVORI:
 kdor molči, desetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio d'oro
-  pepe m
 1. bot. poprovec (Piper nigrum)
 2. kulin. poper (začimba):
 pepe in grani poper v zrnih
 pepe macinato mleti poper
 pepe bianco, nero beli, črni poper
 essere tutto pepe biti živi ogenj
 non metterci né sale né pepe pren. ne vtikati, vmešavati se (v)
 non sapere né di sale né di pepe biti plehek (tudi pren.);
 rispondere col sale e col pepe pren. odgovoriti ostro, zbadljivo
 3. ekst. kulin.:
 pepe di Caienna paprika (začimba)
 pepe di Giamaica (pimento) piment
 4.
 sale e pepe poprasto siv:
 vestito sale e pepe siva obleka
 capelli sale e pepe osiveli lasje
-  póšta (-e) f
 1. posta, ufficio postale:
 oddati pismo na pošto consegnare la lettera alla posta, imbucare (nella cassetta della lettera), portare la lettera alla posta
 2. pošta (kar se prejme, pošlje po pošti) posta, corrispondenza:
 odposlati, prejeti pošto spedire, ricevere posta
 letalska pošta posta aerea
 cevna pošta posta pneumatica
 diplomatska pošta posta diplomatica
 vojaška pošta posta militare
 odgovoriti z obratno pošto rispondere a stretto giro di posta
-  pravílno adv. giustamente, giusto; correttamente; regolarmente; rettamente:
 odgovoriti pravilno rispondere in modo giusto, dare una risposta giusta
-  razklán (-a -o) adj. spaccato, fesso; rotto; spezzato; lacerato:
 odgovoriti z razklanim glasom rispondere con voce rotta
-  rima1
 1. lit. rima, stik:
 rima piana, tronca, sdrucciola ženska, moška, tekoča rima
 rima alternata, baciata prestopna, zaporedna rima
 rima al mezzo, interna notranja rima
 cantare, dire qcs. in rima povedati kaj jasno in glasno
 rispondere per le rime pren. ostro odgovoriti, zavrniti
 2.
 rime pl. verzi, stihi
-  risposta f
 1. odgovor, odgovorjanje:
 botta e risposta, risposta per le rime odrezav odgovor
 mandare in risposta odgovoriti
 2. (replica) odgovor, odvrnitev
 3. odziv; refleks:
 risposta condizionata pogojni refleks
 4. glasba odgovor (v fugi)
-  scēna f
 1. gled. prizor, scena:
 andare in scena biti uprizorjen
 mettere in scena uprizoriti, uprizarjati
 2.
 scene pl. gledališče:
 calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce
 3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
 cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
 dietro le scene za kulisami
 4. igranje; prizor, scena:
 colpo di scena pren. preobrat
 scena madre ključni prizor (tudi pren.);
 scena muta nemi prizor
 fare scena znati pritegniti gledalce
 fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom
 5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
 ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
 scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti
 6. ekst. prizor; dogodek:
 assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
 il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne
 7.
 scene pl. scene:
 fare scena delati scene
-  seguito m
 1. spremstvo
 2. pristaši, privrženci, učenci (šole, nauka)
 3. naklonjenost:
 avere, non avere molto seguito in uživati, ne uživati veliko naklonjenost pri
 4. zaporedje, vrsta
 5. nadaljevanje; posledica, rezultat:
 il seguito della storia nadaljevanje zgodbe
 la cosa non ebbe seguito zadeva se je s tem končala
 e via di seguito in tako naprej
 in seguito nato, zatem
 in seguito a, a seguito di zaradi
 fare seguito a admin. odgovoriti
 6.
 cane da seguito lovstvo pes sledec
-  sēnso m
 1. čut:
 i cinque sensi pet čutov
 organi dei sensi čutila
 errore dei sensi čutna prevara
 sesto senso šesti čut
 2.
 sensi pl. zavest:
 perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
 recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti
 3.
 sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
 piaceri dei sensi čutne naslade
 4. občutek:
 senso di colpa občutek krivde
 provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
 fare senso biti zoprn
 5.
 sensi pl. izraz (v pismih)
 con i sensi della mia stima s spoštovanjem
 6. čut:
 buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
 senso critico kritični čut, nepristranost
 senso estetico estetski čut
 senso morale moralni čut
 senso pratico praktičnost
 avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za
 7. smisel, pomen:
 senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
 senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
 doppio senso dvoumnost
 il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno
 8. način:
 in un certo senso na neki način, v nekem smislu
 rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno
 9. smer:
 nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
 senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer
 10. admin.
 a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
 ai sensi dell'articolo na podlagi člena
-  telēfono m telefon:
 telefono automatico avtomatski telefon
 telefono interno interni telefon
 telefono pubblico javni telefon
 colpo di telefono telefonski klic
 telefono amico ekst. klic v sili
 telefoni bianchi publ. beli telefoni; ekst. trideseta leta (v Italiji)
 telefono rosso ekst. rdeči telefon, rdeča telefonska linija
 chiamare, rispondere al telefono klicati, odgovoriti po telefonu
-  tenuto agg. (obbligato) obvezan, zavezan:
 essere tenuto a ( + infinitiv) čutiti se dolžnega, morati
 essere tenuto a fare qcs., a rispondere biti dolžan kaj narediti, biti dolžan odgovoriti
-  tōno m
 1. fiz. ton
 2. glasba ton, zven; tonski način
 3. ekst. ton, nota:
 i toni alti, bassi visoke, nizke note
 dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
 essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
 essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
 rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
 scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se
 4. jezik ton; ekst. način izražanja:
 parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
 non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!
 5. (barvni) ton:
 toni caldi, freddi topli, hladni toni
 6. med. tonus:
 essere in tono pren. dobro se počutiti
 7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
 un abito di tono elegantna obleka
 una giacca di tono sportivo športni suknjič
 darsi un tono obnašati se gosposko
 il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste
-  tòp (tôpa) m
 1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
 topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
 nabiti top caricare il cannone
 ladijski top cannone navale
 netrzajni top cannone senza rinculo
 poljski top cannone da campagna
 protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
 samohodni top semovente
 2. teh. cannone:
 ribolovski top lanciaarpione
 vodni top cannone ad acqua
 snežni top sparaneve
 elektronski top cannone elettronico
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
 pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
 spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
 streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri
 3. šah. torre
-  trdó | tŕdo adv. duramente, duro, sodo; con rigore; fortemente, aspramente:
 trdo delati lavorare sodo
 trdo ravnati s kom, trdo držati koga usare rigore, severità con qcn.
 trdo odgovoriti rispondere aspramente, bruscamente
 trdo udariti po mizi dare un forte colpo sul tavolo
-  vprašánje (-a) n
 1. domanda, quesito; interrogativo; interrogazione:
 postaviti, zastaviti vprašanje fare, rivolgere una domanda
 zasuti z vprašanji bombardare di domande
 odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
 pisno, ustno vprašanje domanda scritta, orale
 lit. retorično vprašanje domanda retorica
 2. questione, problema:
 manjšinsko vprašanje il problema, la questione delle minoranze
 vprašanje beguncev il problema dei profughi
 gospodarska, kulturna, politična vprašanja problemi economici, culturali, politici
 doslednost je vprašanje časti la coerenza è questione d'onore
 njegova odstavitev je le še vprašanje časa il suo siluramento è ormai soltanto questione di tempo
 zmaga ni več vprašanje la vittoria non è più in questione
 denar ni vprašanje non è problema di soldi
-  vprášati (-am) | vpraševáti (-újem)
 A) perf., imperf.
 1. domandare, chiedere; richiedere, interpellare; consultare:
 vprašati pisno, ustno chiedere per iscritto, a voce
 vprašati za ceno chiedere il prezzo
 vprašati po imenu chiedere il nome
 vprašati z gibom roke, s pogledom chiedere con un cenno della mano, con lo sguardo, con gli occhi
 vprašati za dovoljenje chiedere permesso
 vprašati za nasvet specialista interpellare, consultare uno specialista
 vprašati za račun chiedere il conto
 vprašati po zdravju informarsi sulla salute
 vprašati po kom richiedere notizie di qcn.
 2. interrogare:
 vprašati učenca interrogare l'alunno
 vprašati koga matematiko interrogare qcn. la matematica
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pog. tebe ni nihče nič vprašal sono affari che non ti riguardano
 pren. za denar ne vprašam costi quel che costi
 pren. vprašati za roko dekleta chiedere la mano della ragazza
 PREGOVORI:
 kdor vpraša, ne zaide bocca che tace mal si può aiutare
 bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti più sanno essere le domande di un solo stolto che le risposte di sette saggi
 B) vprášati se (-am se) | vpraševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. domandarsi, chiedersi