soqquadro m nered, zmešnjava:
mettere a soqquadro spraviti v nered, narobe obrniti
Zadetki iskanja
- sottosopra
A) avv. narobe, na glavo, v nered (tudi pren.):
mettere sottosopra la casa obrniti vso hišo, postaviti hišo na glavo
B) m invar. zmeda, zmešnjava, nered - subbuglio m (pl. -gli) zmeda, gneča, nered, vrvež:
essere in subbuglio vrveti, vreti - caos m invar. kaos, velik nered, zmeda:
l'attentato gettò il paese nel caos atentat je pahnil deželo v kaos - casamicciola f velik nered, zmešnjava; tepež:
far casamicciola okoli obrniti, polomiti vse; pretepati se - disordinare
A) v. tr. (pres. disordino)
1. spraviti, spravljati v nered
2. zmesti, zmešati
B) v. intr. pretiravati, biti nezmeren:
disordinare nel mangiare pretiravati v jedi
C) ➞ disordinarsi v. rifl. (pres. mi disordino) pomešati se, biti pomešano - fiēra1 f
1. sejem:
roba da fiera pren. malovredno blago, kramarska roba
corbellar la fiera norčevati se iz ljudi
t'ho portato la fiera prinesel sem ti s sejma odpustkov
2. (vele)sejem:
la fiera del mobile e dell'arredamento sejem pohištva in opreme
fiera campionaria vzorčni sejem
3. pren. velik nered, hrup, sejem, cirkus:
cos'è questa fiera? kakšen sejem pa imate? - scombussolio m (pl. -ii) velik nered, zmešnjava
- scompaginare
A) v. tr. (pres. scompagino)
1. zmotiti, spraviti v nered
2. raztrgati (knjigo, zvezek)
B) ➞ scompaginarsi v. rifl. (pres. mi scompagino) razpasti, razpadati - scompigliare v. tr. (pres. scompiglio)
1. spraviti v nered; razmetavati; kuštrati (lase)
2. pren. zmesti - scomporre*
A) v. tr. (pres. scompongo)
1. razstaviti, razstavljati
2. mat. razstaviti, razstavljati
3. spraviti, spravljati v nered
4. vznemiriti, vznemirjati; zbegati, zmesti
B) ➞ scomporsi v. rifl. (pres. mi scompongo) zmesti se, zbegati se - Babēle f
1. geogr., hist. Babilon
2.
babele pren. babilon, zmešnjava, nered - buttare
A) v. tr. (pres. butto)
1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto
3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve
4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj
5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje
B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo
C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)
1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati
2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo
3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo! - dio
A) m
1. relig.
Dio (samo sing.) Bog:
credere in Dio verovati v Boga
Madre di Dio Mati božja
la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
bene di Dio pren. obilje
castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
grazie a Dio hvala bogu!
come è vero Dio Bog mi je priča
Dio sa quando bogve kdaj, morda
andarsene con Dio oditi
viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
come Dio volle končno, vendarle
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!
2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije
3. ekst. bog:
canta come un dio poje božansko
il denaro è il suo dio denar je njegov bog
PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne
B) inter. bog!:
Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
Dio buono!, sant'Iddio! o bog! - obráčati (-am) | obrníti (-em)
A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone
B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando
2. obračati, obrniti se na rivolgersi a
3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata - vêlik (-íka -o)
A) adj.
1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo
2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo
B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai