Franja

Zadetki iskanja

  • dardeggiare

    A) v. tr. (pres. dardeggio) knjižno s puščicami streljati, obstreljevati; prestreliti (zlasti pren.)

    B) v. intr. puščice metati; pren. metati žareče poglede, žareti:
    il sole dardeggia sonce žari
  • defenestrare v. tr. (pres. defenēstro)

    1. vreči, metati skoz okno, defenestrirati

    2. pren. odsloviti, odslavljati; odpustiti, odpuščati; zapoditi (s funkcije)
  • dequalificare v. tr. (pres. dequalifico) ne ceniti, negativno soditi o čem, metati slabo luč na kaj:
    l'iniziativa dequalifica l'associazione ta pobuda meče slabo luč na društvo
  • infoibare v. tr. (pres. infōibo) vreči, metati trupla v fojbe
  • infossare

    A) v. tr. (pres. infōsso) devati, metati v jamo, v luknjo

    B) ➞ infossarsi v. rifl. (pres. mi infōsso)

    1. upadati

    2. ugrezniti, ugrezati se; udreti, udirati se
  • precipitare

    A) v. tr. (pres. precipito)

    1. strmoglaviti; prevrniti, prevračati

    2. pren. pretirano pohiteti (s, z); prenagliti se

    3. glasba (pretirano) pospešiti, pospeševati:
    precipitare una decisione prenagljeno se odločiti

    B) v. intr.

    1. strmoglaviti, strmoglavljati

    2. pren. zapasti v bedo; propasti, propadati; ugonobiti se, obubožati

    3. prehitevati se:
    gli eventi precipitano dogodki se prehitevajo

    4. kem. precipitirati; sedimentirati, usedati se, oboriti se

    C) ➞ precipitarsi v. rifl. (pres. mi precipito)

    1. vreči, metati se (z višine)

    2. steči, naglo se podati; pohiteti:
    precipitarsi a casa steči domov
  • prostēndere*

    A) v. tr. (pres. prostēndo) knjižno razgrniti, razgrinjati

    B) ➞ prostēndersi v. rifl. (pres. mi prostēndo) knjižno (prosternarsi) vreči, metati se k nogam
  • prosternare

    A) v. tr. (pres. prostērno) podreti, podirati

    B) ➞ prosternarsi v. rifl. (pres. mi prostērno) vreči, metati se k nogam (v znak pokorščine)
  • prostrare

    A) v. tr. (pres. prōstro)

    1. (prosternare) vreči, metati na tla

    2. zdelati, oslabiti; pren. ponižati, potlačiti

    B) ➞ prostrarsi v. rifl. (pres. mi prōstro)

    1. poklekniti, vreči se k nogam

    2. pren. ponižati se
  • scavalcare v. tr. (pres. scavalco)

    1. vreči, metati s konja

    2. preskočiti, preskakovati

    3. prehiteti; spodriniti, spodrivati:
    scavalcare a destra, a sinistra prehitevati po desni, po levi; polit. prevzemati bolj desno, bolj levo usmeritev
  • sfornare v. tr. (pres. sforno)

    1. vzeti, jemati iz peči

    2. pren. na veliko izdelovati; vreči, metati na trg:
    uno scrittore capace di sfornare un romanzo all'anno pisatelj, ki je sposoben napisati en roman na leto
  • spiombare2

    A) v. tr. (pres. spiōmbo)

    1. premakniti, premikati z grezilne črte

    2. ekst. vreči, metati na tla

    B) v. intr. biti zelo težek
  • stēndere*

    A) v. tr. (pres. stēndo)

    1. stegniti; pomoliti:
    stendere la mano stegniti, pomoliti roko; absol. prositi vbogajme
    stendere le truppe razporediti čete

    2. razobesiti, obešati; razprostreti, razprostirati:
    stendere la biancheria ad asciugare sušiti perilo

    3. premazati, namazati (barvo, maslo); razvaljati (testo)

    4. položiti, polagati; vreči, metati ob tla; žarg. ubiti

    5. sestaviti, sestavljati; napisati (pogodbo, zapisnik)

    B) ➞ stēndersi v. rifl. (pres. mi stēndo)

    1. leči

    2. razprostreti, razprostirati se; razpeti, razpenjati se
  • tuffare

    A) v. tr. (pres. tuffo) potopiti, potapljati; pomočiti:
    tuffare la penna nell'inchiostro pomočiti pero v črnilo

    B) ➞ tuffarsi v. rifl. (pres. mi tuffo)

    1. skočiti, skakati; vreči, metati se (v vodo)

    2. ekst. vreči, metati se

    3. aero pikirati

    4. pren. potoniti; pogrezniti, pogrezati se; zaiti, zahajati (sonce)

    5. pognati se:
    tuffarsi nella mischia pognati se v metež

    6. pren. zatopiti se v; vdajati se čemu
  • bastone m

    1. palica:
    bastone nodoso grčava palica, gorjača
    bastone da passeggio sprehajalna palica
    bastone animato votla palica s skrito konico
    mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
    usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
    essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti

    2. znak dostojanstva, avtoritete:
    bastone di maresciallo maršalska palica
    bastone vescovile škofovska palica
    avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi
  • bíser (-a) m

    1. perla:
    ogrlica iz biserov vezzo, collana di perle
    stekleni biseri perline
    bibl. metati bisere svinjam buttare perle ai porci

    2. pren. perla:
    biseri rose le perle della rugiada

    3. ekspr. perla, gemma:
    dekle je pravi biser la ragazza è una vera perla
    biseri literature le gemme della letteratura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kem. boraksov biser perla al borace
    obrt. ohridski biseri perle di Ocrida
  • bómba (-e) f

    1. voj. bomba:
    metati bombe lanciare bombe
    bombardirati z zažigalnimi bombami bombardare con bombe incendiarie
    dimna, plinska, solzilna, rušilna bomba bomba fumogena, asfissiante, lacrimogena, dirompente
    ročna bomba bomba a mano
    bomba Molotov bomba Molotov
    globinska bomba bomba di profondità
    atomska, hidrogenska bomba bomba atomica, all'idrogeno
    tempirana bomba bomba a orologeria

    2. teh. (jeklenka) bombola

    3. pren. notizia bomba

    4. šport. (silovit strel v vrata) bolide
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    geol. vulkanska bomba bomba vulcanica
    med. kobaltova bomba bomba al cobalto
  • denaro m

    1. denar:
    denaro spicciolo droben denar, drobiž
    denaro contante gotovina

    2. denarci, bogastvo:
    avere molto denaro imeti pod palcem
    avere il denaro contato imeti najnujnejše
    buttare il denaro, buttare il denaro a due mani pren. stran metati denar, na veliko zapravljati
    essere a corto di denaro biti na kratkem z denarjem
    far denaro, denari a palate služiti bajne denarce
    sciupare tempo e denaro pren. zapravljati čas in denar

    3.
    denari pl. igre (barva italijanskih kart)

    4. tekstil denier
  • èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

    1. (izraža število ena) uno, una
    a) (v samostalniški rabi):
    ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
    bilo je ena po polnoči era l'una di notte
    stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
    b) (v prilastkovi rabi)
    eno željo še imam ho un solo desiderio
    slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
    c) (v medmetni rabi)
    otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

    2. (v zvezi z 'drugi') uno:
    prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
    eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
    (izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

    3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
    en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
    pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
    vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

    4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
    midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
    zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

    5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
    obleka v enem delu abito di un solo pezzo
    kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
    pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
    pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
    pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
    z eno besedo (povedano) (detto) in breve
    pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
    pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
    povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
    sovražnik številka ena nemico numero uno
    pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
    pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
    vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
  • ērba f bot.

    1. trava:
    erba amara navadni vratič (Tanacetum vulgare)
    erba angelica angelski koren (Angelica silvestre)
    erba benedetta navadna sretena (Geum urbanum)
    erba medica, erba spagna lucerna (Hedicago sativa)
    erba saetta vodni orešek (Sagittaria sagittifolia)
    erba strega enoletni golšec (Mercurialis annua)
    punto erba obrt stebelni vbod
    in erba v klici
    dottore in erba bodoči doktor
    fare l'erba kositi travo
    fare d'ogni erba un fascio pren. metati vse v isti koš
    dare l'erba trastullo a qcn. pren. z lepimi besedami koga pitati
    questo non è l'erba del tuo orto pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
    non sono più dell'erba d'oggi pren. nisem danes na svet prišel
    campa, cavallo mio, che l'erba cresce tvoja obljuba je zimska odjuga
    PREGOVORI: l'erba del vicino è sempre più verde preg. trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena

    2.
    erbe pl. zelenjava:
    piazza delle erbe zelenjavna tržnica
    erbe aromatiche dišave
    erbe medicinali zdravilna zelišča

    3. žarg. trava (marihuana, hašiš)