dardeggiare
A) v. tr. (pres. dardeggio) knjižno s puščicami streljati, obstreljevati; prestreliti (zlasti pren.)
B) v. intr. puščice metati; pren. metati žareče poglede, žareti:
il sole dardeggia sonce žari
Zadetki iskanja
- defenestrare v. tr. (pres. defenēstro)
1. vreči, metati skoz okno, defenestrirati
2. pren. odsloviti, odslavljati; odpustiti, odpuščati; zapoditi (s funkcije) - dequalificare v. tr. (pres. dequalifico) ne ceniti, negativno soditi o čem, metati slabo luč na kaj:
l'iniziativa dequalifica l'associazione ta pobuda meče slabo luč na društvo - infoibare v. tr. (pres. infōibo) vreči, metati trupla v fojbe
- infossare
A) v. tr. (pres. infōsso) devati, metati v jamo, v luknjo
B) ➞ infossarsi v. rifl. (pres. mi infōsso)
1. upadati
2. ugrezniti, ugrezati se; udreti, udirati se - precipitare
A) v. tr. (pres. precipito)
1. strmoglaviti; prevrniti, prevračati
2. pren. pretirano pohiteti (s, z); prenagliti se
3. glasba (pretirano) pospešiti, pospeševati:
precipitare una decisione prenagljeno se odločiti
B) v. intr.
1. strmoglaviti, strmoglavljati
2. pren. zapasti v bedo; propasti, propadati; ugonobiti se, obubožati
3. prehitevati se:
gli eventi precipitano dogodki se prehitevajo
4. kem. precipitirati; sedimentirati, usedati se, oboriti se
C) ➞ precipitarsi v. rifl. (pres. mi precipito)
1. vreči, metati se (z višine)
2. steči, naglo se podati; pohiteti:
precipitarsi a casa steči domov - prostēndere*
A) v. tr. (pres. prostēndo) knjižno razgrniti, razgrinjati
B) ➞ prostēndersi v. rifl. (pres. mi prostēndo) knjižno (prosternarsi) vreči, metati se k nogam - prosternare
A) v. tr. (pres. prostērno) podreti, podirati
B) ➞ prosternarsi v. rifl. (pres. mi prostērno) vreči, metati se k nogam (v znak pokorščine) - prostrare
A) v. tr. (pres. prōstro)
1. (prosternare) vreči, metati na tla
2. zdelati, oslabiti; pren. ponižati, potlačiti
B) ➞ prostrarsi v. rifl. (pres. mi prōstro)
1. poklekniti, vreči se k nogam
2. pren. ponižati se - scavalcare v. tr. (pres. scavalco)
1. vreči, metati s konja
2. preskočiti, preskakovati
3. prehiteti; spodriniti, spodrivati:
scavalcare a destra, a sinistra prehitevati po desni, po levi; polit. prevzemati bolj desno, bolj levo usmeritev - sfornare v. tr. (pres. sforno)
1. vzeti, jemati iz peči
2. pren. na veliko izdelovati; vreči, metati na trg:
uno scrittore capace di sfornare un romanzo all'anno pisatelj, ki je sposoben napisati en roman na leto - spiombare2
A) v. tr. (pres. spiōmbo)
1. premakniti, premikati z grezilne črte
2. ekst. vreči, metati na tla
B) v. intr. biti zelo težek - stēndere*
A) v. tr. (pres. stēndo)
1. stegniti; pomoliti:
stendere la mano stegniti, pomoliti roko; absol. prositi vbogajme
stendere le truppe razporediti čete
2. razobesiti, obešati; razprostreti, razprostirati:
stendere la biancheria ad asciugare sušiti perilo
3. premazati, namazati (barvo, maslo); razvaljati (testo)
4. položiti, polagati; vreči, metati ob tla; žarg. ubiti
5. sestaviti, sestavljati; napisati (pogodbo, zapisnik)
B) ➞ stēndersi v. rifl. (pres. mi stēndo)
1. leči
2. razprostreti, razprostirati se; razpeti, razpenjati se - tuffare
A) v. tr. (pres. tuffo) potopiti, potapljati; pomočiti:
tuffare la penna nell'inchiostro pomočiti pero v črnilo
B) ➞ tuffarsi v. rifl. (pres. mi tuffo)
1. skočiti, skakati; vreči, metati se (v vodo)
2. ekst. vreči, metati se
3. aero pikirati
4. pren. potoniti; pogrezniti, pogrezati se; zaiti, zahajati (sonce)
5. pognati se:
tuffarsi nella mischia pognati se v metež
6. pren. zatopiti se v; vdajati se čemu - bastone m
1. palica:
bastone nodoso grčava palica, gorjača
bastone da passeggio sprehajalna palica
bastone animato votla palica s skrito konico
mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti
2. znak dostojanstva, avtoritete:
bastone di maresciallo maršalska palica
bastone vescovile škofovska palica
avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi - bíser (-a) m
1. perla:
ogrlica iz biserov vezzo, collana di perle
stekleni biseri perline
bibl. metati bisere svinjam buttare perle ai porci
2. pren. perla:
biseri rose le perle della rugiada
3. ekspr. perla, gemma:
dekle je pravi biser la ragazza è una vera perla
biseri literature le gemme della letteratura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. boraksov biser perla al borace
obrt. ohridski biseri perle di Ocrida - bómba (-e) f
1. voj. bomba:
metati bombe lanciare bombe
bombardirati z zažigalnimi bombami bombardare con bombe incendiarie
dimna, plinska, solzilna, rušilna bomba bomba fumogena, asfissiante, lacrimogena, dirompente
ročna bomba bomba a mano
bomba Molotov bomba Molotov
globinska bomba bomba di profondità
atomska, hidrogenska bomba bomba atomica, all'idrogeno
tempirana bomba bomba a orologeria
2. teh. (jeklenka) bombola
3. pren. notizia bomba
4. šport. (silovit strel v vrata) bolide
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
geol. vulkanska bomba bomba vulcanica
med. kobaltova bomba bomba al cobalto - denaro m
1. denar:
denaro spicciolo droben denar, drobiž
denaro contante gotovina
2. denarci, bogastvo:
avere molto denaro imeti pod palcem
avere il denaro contato imeti najnujnejše
buttare il denaro, buttare il denaro a due mani pren. stran metati denar, na veliko zapravljati
essere a corto di denaro biti na kratkem z denarjem
far denaro, denari a palate služiti bajne denarce
sciupare tempo e denaro pren. zapravljati čas in denar
3.
denari pl. igre (barva italijanskih kart) ○
4. tekstil denier - èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.
1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè
2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro
3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco
4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola
5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera - ērba f bot.
1. trava:
erba amara navadni vratič (Tanacetum vulgare)
erba angelica angelski koren (Angelica silvestre)
erba benedetta navadna sretena (Geum urbanum)
erba medica, erba spagna lucerna (Hedicago sativa)
erba saetta vodni orešek (Sagittaria sagittifolia)
erba strega enoletni golšec (Mercurialis annua)
punto erba obrt stebelni vbod
in erba v klici
dottore in erba bodoči doktor
fare l'erba kositi travo
fare d'ogni erba un fascio pren. metati vse v isti koš
dare l'erba trastullo a qcn. pren. z lepimi besedami koga pitati
questo non è l'erba del tuo orto pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
non sono più dell'erba d'oggi pren. nisem danes na svet prišel
campa, cavallo mio, che l'erba cresce tvoja obljuba je zimska odjuga
PREGOVORI: l'erba del vicino è sempre più verde preg. trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena
2.
erbe pl. zelenjava:
piazza delle erbe zelenjavna tržnica
erbe aromatiche dišave
erbe medicinali zdravilna zelišča
3. žarg. trava (marihuana, hašiš)