rēttile
A) agg. bot. plazeč se
B) m
1. zool. plazilec
rettili pl. plazilci (Reptilia)
2. pren. slabš. podlež, malopridnež
Zadetki iskanja
- ribaldo m lopov, malopridnež, podlež
- rincarognire v. intr. (pres. rincarognisco) postati še večja mrha, še večji zanikrnež, malopridnež
- teppista m, f (m pl. -ti)
1. baraba, malopridnež, lopov, kriminalec
2. divjak, huligan - acqua f voda:
acqua distillata destilirana voda
acqua dolce sladka voda
acqua minerale mineralna voda, slatina
acqua piovana deževnica
acqua potabile pitna voda
acqua salata slana voda
acqua santa blagoslovljena voda
acqua di seltz, acqua gassata sifon
acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
acqua di Colonia kolonjska voda
acqua ossigenata vodikov peroksid
acqua pesante težka voda
acqua ragia terpentinovec
acqua regia zlatotopka
acque di rifiuto odpadne vode, odplake
acque termali termalne vode
passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
acqua in bocca! nikomur niti besedice!
buttare l'acqua sul fuoco miriti
essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
a fior d'acqua na gladini
frigger con l'acqua skopariti
lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
il sangue non è acqua kri ni voda
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo - avanzo m
1. ostanek:
gli avanzi del pranzo ostanki kosila
un avanzo di stoffa ostanek blaga
gli avanzi di una civiltà ostanki neke kulture
gli avanzi di una città ruševine, ostanki mesta
gli avanzi mortali posmrtni ostanki
avanzo di galera pren. malopridnež, obešenjak
averne, essercene di avanzo imeti česa, biti česa na pretek
di pane ce n'è d'avanzo kruha imamo, kruha je na pretek
2. ekon. presežek, suficit
3. mat. ostanek:
il 3 nel 10 sta 3 volte con l'avanzo di 1 3 v 10 gre trikrat, ostane 1 - buōno1
A) agg.
1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa
2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje
3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo
4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim
5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju
6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!
7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno
8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)
9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se
10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)
B) m (samo sing.)
1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo
2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo
3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda
4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli - capēstro m
1. konopec (za obešanje); ekst. vislice, vešala:
mandare qcn. al capestro koga obsoditi na vešala
persona da capestro pren. zrel za vešala, malopridnež
2. vrv, povodec:
mettere il capestro a qcn. pren. koga si popolnoma podrediti - capitale
A) agg.
1. smrten, kapitalen:
pena capitale smrtna kazen
peccato capitale relig. smrtni greh
2. ekst. neizprosen:
odio capitale neizprosno sovraštvo
3.
scrittura capitale pisava z velikimi črkami
4.
bene capitale ekon. kapitalna dobrina
B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije
C) m
1. ekon. kapital, glavnica:
capitale fisso osnovni kapital
capitale circolante obratni kapital
capitale iniziale začetni kapital
far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati
2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
accumulare un capitale obogateti
avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder
3. kapital; kapitalisti:
lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom
4. pren. šalj.:
bel capitale! malopridnež!, falot! - dannato
A) agg.
anima dannata pren. hudobnež, malopridnež
gridare come un'anima dannata kričati kot obseden
essere l'anima dannata di qcn. pren. koga ščuvati k podlostim
nella dannata ipotesi v najslabšem primeru
B) m (f -ta) pogubljenec, pogubljenka:
faticare come un dannato pren. garati kot črna živina - fiore m
1. cvetlica, roža; cvet:
fiore di giardino vrtna cvetlica
fiore di campo poljska cvetlica
fiore di serra cvetlica iz cvetličnjaka
mazzo di fiori šopek cvetlic
la vita non è tutta rose e fiori v življenju ni vse med in mleko
portare un fiore all'occhiello nositi rožo v gumbnici
pianta in fiore cvetoča rastlina
essere in fiore cveteti, biti v razcvetu (tudi pren.);
a fiori s cvetličnimi motivi
2. bot.
fiore d'ogni mese ognjič (Calendula officinalis)
fiore di passione pasijonka (Passiflora)
fiore di primavera navadna marjetica (Bellis perennis)
3. pren. cvet:
fior fiore (okrepljeno) cvet:
il fior fiore della buona società cittadina cvet mestne gospode
fiore del latte smetana
fiore di farina najfinejša moka (dvojna nularica)
perdere il proprio fiore izgubiti devištvo
essere nel fiore pren. biti v cvetu
nel fiore degli anni, della giovinezza, della bellezza v cvetu let, v cvetu mladosti, v cvetu lepote
4.
un fior di pren. obilica, veliko:
rimetterci un fior di quattrini izgubiti veliko denarja
un fior di galantuomo velik poštenjak
un fior di mascalzone velik malopridnež
5.
a fior di tik pod, na površini:
a fior d'acqua na vodni gladini
sentire un dolore a fior di pelle čutiti bolečino tik pod kožo
dire qcs. a fior di labbra pren. kaj komaj slišno zašepetati
6. miner.
fiore di zolfo žveplov cvet
7. pl. igre križ (barva igralnih kart) - forca f
1. vile:
far forca (a scuola) toskansko pog. špricati šolo
2. rogovila, drog (za napenjanje vrvi za obešanje perila)
3. vislice:
condannare alla forca obsoditi na smrt z obešanjem
governare con la forca vladati s terorjem
passare sotto le forche caudine pren. doživeti globoko ponižanje
va, andate sulla forca! inter. pojdi, pojdite k vragu!
avanzo di forca pren. lopov, malopridnež, baraba
4. geogr. sedlo - galēra f
1. navt., hist. galeja
2. težka ječa; ječa, zapor:
scontare venti anni di galera odsedeti dvajset let zapora
avanzo di galera hud malopridnež
3. krtača za loščenje poda - individuo m
1. biol. posameznik, individuum
2. posameznik:
privilegiare l'interesse dell'individuo dajati prednost interesom posameznika; ekst. slabš. nekdo; sumljiva oseba; malopridnež - maschera f
1. maska; maškara, (pustna) šema:
maschera di diavolo maska hudiča
maschere rituali obredne maske
maschera di bellezza kozmet. lepotilna maska
mettersi la maschera natakniti si masko, našemiti se
ballo in maschera ples v maskah
2. maska, krinka:
sotto la maschera del galantuomo si cela un furfante pod krinko poštenjaka se skriva malopridnež
mettersi la maschera pren. zakrinkati se, prikrivati
levarsi la maschera sneti krinko
3. posmrtna maska
4.
maschera da anestesia med. maska za narkozo
maschera antigas voj. plinska maska
maschera antipolvere zaščitna maska (proti prahu)
maschera da scherma šport sabljaška maska
5. gled. maska, stalni lik
6. gled., film biljeter - rēduce
A) agg. povratniški, ki se vrača:
i deportati reduci dai campi di sterminio deportiranci, ki se vračajo iz taborišč smrti
essere reduce da vračati se iz
B) m, f povratnik, povratnica; veteran, veteranka:
reduce dalle patrie galere šalj. nabrit malopridnež - tizzone m goreče poleno, živ ogorek:
nero più che un tizzone črn kot oglje
tizzone d'inferno pren. hudobnež, malopridnež, seme peklensko