Franja

Zadetki iskanja

  • skózi

    A) adv.

    1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
    rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
    pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
    vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

    2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
    pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

    3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
    s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
    prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
    šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

    4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
    med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

    B) skózi prep.

    1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
    izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
    oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
    prebiti se skozi težave superare le difficoltà
    peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

    2. (za izražanje časa) durante, per,○:
    skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
    varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

    3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
    ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

    4. iti skozi:
    kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
    predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
    prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
    avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
    pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo
  • trébuh (-úha) m

    1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
    trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
    imeti trebuh kot sod avere un pancione
    ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

    2. pren. pancia, ventre:
    trebuh steklenice la pancia del fiasco
    trebuh ladje il ventre della nave
    rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
    trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
    dobivati trebuh mettere su pancia
    po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
    biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
    ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
    od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
    po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
    vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
    biti s trebuhom (di donna) essere incinta
  • tremēndo agg.

    1. strahoten, strašen, strahovit:
    una guerra tremenda strahotna vojna
    un tremendo pericolo strašna nevarnost

    2. ekst. hud, strašen (tudi pog.):
    bambino tremendo zelo živ otrok
    avere una fame, una sete tremenda biti strašno lačen, žejen
    sentire un caldo, un freddo tremendo biti komu strašno vroče; koga hudo zebsti
  • vedere*

    A) v. tr. (pres. vedo)

    1. videti, gledati:
    vedere, vederci videti (imeti vid)
    vedere, vederci poco, male slabo videti
    non vederci per la fame biti strašno lačen
    vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
    non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
    vedere coi propri occhi videti na lastne oči
    vedere per credere neposredno se prepričati
    far vedere pokazati
    non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
    te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
    vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
    stare a vedere počakati, ne vmešavati se

    2. pregledati, prebrati, pogledati:
    vedere i conti pregledati, preveriti račune
    vedi, v. glej

    3. gledati; udeležiti se; obiskati:
    vedere una mostra obiskati razstavo

    4. obiskati, srečati; videti:
    andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
    farsi vedere dal medico dati se pregledati
    guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
    non farsi più vedere ne biti na spregled
    non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti

    5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
    vedere qcn. in sogno sanjati koga
    vedere nero, rosa biti črnogled, optimist

    6. opaziti, opažati

    7. pren. razumeti, doumeti:
    dare a vedere razložiti
    non dare a vedere skriti
    far vedere dokazati
    non vederci chiaro ne biti jasno

    8. pren. presoditi, presojati:
    a mio modo di vedere po mojem

    9. poskusiti, skušati:
    vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči

    10.
    avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim

    B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)

    1. videti, gledati se

    2. pren. čutiti se, biti:
    date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam

    3. pren. videti se, prepoznati se

    C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
    ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
    chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)

    Č) m

    1. videnje:
    al vedere ob pogledu na, videč

    2. pogled, razgled:
    bel vedere, belvedere razgledišče

    3. videz, izgled:
    far un bel vedere lepo izgledati

    4. mnenje, sodba:
    a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem)
  • vòl (vôla) m

    1. bue (pl. buoi)
    vpreči vole attaccare i buoi (al carro)
    orati z voli arare coi buoi
    par volov paio di buoi
    delati, garati kot vol lavorare come un negro
    tepsti kot vola picchiare, bastonare qcn. selvaggiamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
    pren. s parom volov me ne spraviš tja non ci vengo per tutto l'oro del mondo
    pog. žganje za vola ubiti un'acquavite forte da mettere a terra un toro

    2. pejor. (neumen človek) tonto, balordo, babbeo
  • vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

    1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
    vstajati izza mize alzarsi da tavola
    vstajati iz postelje alzarsi dal letto

    2. vstajati od interrompere, abbandonare:
    vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

    3. levarsi, sollevarsi:
    izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

    4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
    v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

    5. pren. risuscitare, risorgere:
    vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

    6. pren. insorgere, ribellarsi:
    tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

    7. rel.
    vstati od mrtvih risorgere
    Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
    vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
    vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
    vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
    vstati z levo nogo alzarsi di malumore
    vstati na pot andarsene
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • zató

    A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
    termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
    rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
    če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
    razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
    uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
    to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

    B) zató konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
    bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

    2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
    piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

    3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
    zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

    4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
    zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria
  • želódec (-dca) m

    1. anat. stomaco:
    pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
    imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
    mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
    v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
    imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
    zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
    oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
    dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
    pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
    imeti gobo v želodcu bere come una spugna
    obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
    ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
    med. izprati želodec fare la lavanda gastrica

    2. gastr. stomaco ripieno, farcito

    3. pog. pancia, ventre, buzzo
    PREGOVORI:
    lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco