spréten (-tna -o) adj. abile, agile; atto, destro; versato:
spretni prsti dita abili
spretni gibi movimenti agili
biti spreten za neko delo essere destro in un lavoro
spreten diplomat abile diplomatico
pren. spreten politik funambolo
knjiž. spreten govornik un oratore facondo
Zadetki iskanja
- stōffa f
1. blago:
stoffa per abiti blago za obleko
2. pren. pog. sposobnost, prirojeni dar, nadarjenost (tudi absol.):
avere stoffa biti nadarjen, imeti dar:
ha la stoffa dell'oratore ima govorniški dar, je rojen govornik - vžgáti1 (vžgèm) | vžígati (-am)
A) perf., imperf.
1. accendere (tudi ekst.):
vžgati z vžigalicami accendere con i fiammiferi
avt. vžgati motor accendere il motore
2. accendere, suscitare:
vžgati v kom jezo, ljubezen accendere in qcn. ira, amore
3. pren. infiammare, entusiasmare:
kot govornik zna vžgati è un oratore capace di infiammare
godci vžigajo koračnice la banda suona delle marce
lepotica mu vžiga kri la bella fanciulla lo infiamma di passione
pren. take zvijače pri meni ne vžgejo certi trucchi con me non fanno colpo
B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
suha slama se hitro vžge la paglia secca prende fuoco presto
2. pren. accendersi, avvampare; divampare:
vžgati se v strasti avvampare di passione
v srcu se vžge sovraštvo nel cuore divampa l'odio