-
tottavilla f zool. gorski škrjanec, hribovec (Lullula arborea)
-
ululone m zool. rumeni, gorski urh (Bombina variegata)
-
brést (-a) m bot. olmo (Ulmus campestris);
gorski brest olmo montano, olmo riccio (Ulmus glabra)
-
cerchia f
1. pas, obroč:
cerchia di monti gorski venec
cerchia di mura obzidje
cerchia morenica geogr. morenska podkev
2. pren. krog:
una cerchia di amici krog prijateljev
la cerchia familiare družinski krog
-
čòk (čôka) m
1. (panj) ciocco, ceppo; nareč. ceppaia; (tnalo) ceppo:
pren. spati kot čok dormire come un ciocco
sekati drva na čoku spaccare la legna sul ceppo
2. grosso pezzo, rocchio (di carbone e sim.)
3. uomo tarchiato; uomo goffo (tudi pejor.); grad. blocchetto, massello di legno (per pavimentazione); petr. scheggia, pezzo di roccia plutonica; šport. curling (attrezzo); geogr.
gorski čok cima, rilievo isolato
-
gôren (-rna -o) adj. glej gorski
-
grebén (-a) m
1. cresta; sommità, cima (di monte, onda):
gorski greben cresta (della montagna)
koralni greben banco corallino, madreporico
2. cresta (del gallo):
pren. greben se mu je povesil ha abbassato la cresta
greben mu je zrasel ha alzato, messo su la cresta
3. vet. (viher) garrese (cane, cavallo)
4. voj., hist. (ojačani del oglavja čelade) cresta
5. grad. colmo
6. meteor. zona
7. teh. arresto
8. tekst. pettine, cardo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. grodnični greben (pri pticah) cresta sternale
anat. lopatični greben cresta (della scapola)
anat. nosni greben dorso del naso
žel. vtirjevalni greben bordino
-
hŕbet (-bta) m
1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
hrbet ga boli ha mal di schiena
raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
telečji hrbet schiena di vitello
plavati na hrbtu nuotare sul dorso
2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
hrbet roke il dorso della mano
hrbet menice il verso dell'assegno
hrbet strani il verso, il retro del foglio
hrbet noža la costa della lama
napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle
3. (del knjige) costa
4. (izbokli del vala, greben) cresta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
dobiti jih po hrbtu buscarle
naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
geogr. gorski hrbet schiena (montana)
anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
anat. nosni hrbet dorso del naso
podmorski hrbet dorsale suboceanica
-
kráj1 (-a) m
1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare
2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa
3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso
4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi
-
ledeník (-a) m ghiacciaio:
dolinski, gorski ledenik ghiacciaio vallivo, montano
čelo ledenika la fronte del ghiacciaio
-
lōdola f zool. škrjanec:
lodola dei prati gorski škrjanček, hribovec (Lullula arborea)
-
masív (-a) m geogr. massiccio:
gorski masiv massiccio (montuoso)
-
okrílje (-a) n
1. (varstvo, zaščita) tutela, protezione; patrocinio; pren. egida:
pod okriljem noči col favore della notte
pod okriljem pravice sotto l'egida della giustizia
2. sfera, ambito; seno:
v okrilju družine in seno alla famiglia
gorski reševalci delajo pod okriljem Planinske zveze i soccorritori alpini operano nell'ambito del Club Alpino
-
ózek (ózka -o) adj.
1. stretto, angusto:
ozka cesta una strada stretta
ozek prehod passaggio stretto
ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa
2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia
3. stretto, ristretto, limitato:
ozke hlače calzoni stretti
obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
anat. ozka medenica bacino stretto
vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
ozki film pellicola a passo ridotto
lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
anat. ozko črevo intestino digiuno
obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
geogr. ozek gorski prelaz forcella
pren. ozek hodnik budello
ozka luknja pertugio
ekst. ozka proga stria
alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
ozka ulica angiporto, calle, vicolo
gastr. ozki rezanci bavette
-
pascolo m
1. agr. pašnik:
pascolo montano gorski, planinski pašnik; ekst. (pašna) trava
2. agr. paša:
servitù di pascolo pašna služnost
3. pren. paša
-
pášnik (-a) m pascolo, pastura:
gorski, planinski pašnik pascolo montano
-
pomočník (-a) m
1. aiutante, aiuto, assistente, collaboratore
2. šport. gregario:
vodilni je zmagal v težki gorski etapi zahvaljujoč podpori odličnih pomočnikov la maglia gialla ha vinto l'ardua tappa montana grazie all'aiuto dei bravissimi gregari
3.
trgovski pomočnik giovane, garzone di bottega, commesso
film. pomočnik (asistent)
režije aiuto regista
film. pomočnik snemalca aiuto operatore
pomočnik ekonoma subeconomo
pomočnik direktorja vicedirettore
pomočnik urednika coredattore
pomočnik sekretarja sottosegretario
rel. škof pomočnik vescovo ausiliario
-
pôtok (-óka) m
1. ruscello, torrente, rivo, corso d'acqua:
regulirati potok regolare un corso d'acqua
gorski potok torrente di montagna
2. pren. (velika količina) torrente, profluvio:
potoki krvi torrenti di sangue
potok besed profluvio di parole
v potokih a torrenti
-
prelàz (-áza) m geogr. passo, valico, giogo:
gorski prelaz valico alpino, montano; passo, valico di montagna
Brenerski prelaz (Passo del) Brennero
pozimi so prelazi pogosto zaprti zaradi snežnh zametov d'inverno i valichi di montagna sono spesso chiusi al traffico a causa dei grandi innevamenti
-
reševálec (-lca) | -lka (-e) m, f
1. salvatore (-trice), soccorritore (-trice), membro della squadra di soccorso:
alp. gorski reševalec soccorritore alpino
reševalec iz vode nuotatore soccorritore
2. solutore (-trice) (di cruciverba e sim.);
reševalec zlogovnic sciaradista
3. paramedico (del pronto soccorso)