neobjávljen (-a -o) adj. non pubblicato, inedito:
neobjavljeno delo opera inedita
neobjavljen članek articolo rientrato
Zadetki iskanja
- o prep. (predlog z mestnikom)
1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
(v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene
2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
o pravem času provvidenzialmente
o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
PREGOVORI:
o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano - parlare
A) v. tr. (pres. parlo)
1. govoriti:
parlare piano govoriti počasi
parlare forte govoriti glasno
parlare a voce bassa govoriti potiho
parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
generalmente parlando na splošno
2. spregovoriti; priznavati:
l'accusato ha parlato obtoženec je priznal
3.
parlare a, con govoriti komu, s kom:
parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči
4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
parlare a favore di govoriti komu v prid
parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava
5. govoriti, razpravljati:
parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi
6. govoriti, prikazati:
l'articolo parla di članek govori o
7. pren.
parlare a gesti govoriti s kretnjami
i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti
B) v. tr. govoriti (jezik):
parlare più lingue govoriti več jezikov
parlare francese govoriti francosko
parla un inglese perfetto odlično govori angleško
parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo
C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)
1. govoriti (s kom)
2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih
3. pog. ljubimkati
Č) m govor, govorjenje - poveličeválen (-lna -o) adj. di lode, in lode, elogiativo, laudativo, magnificatore; agiografico:
poveličevalne besede parole di lode
časn. poveličevalni članek soffietto - pŕvi (-a -o)
A) numer.
1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1o maggio
Filip I. Filippo I
2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze
3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità
4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena
5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado
6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto
7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante
B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima - rientrato agg.
articolo rientrato neobjavljeni članek
dimostrazione rientrata preklicana demonstracija
tentativo rientrato neuspel poskus - rodíti (-ím)
A) perf., imperf.
1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno
2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno
3. pren. procurare, portare, dare:
tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
PREGOVORI:
kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio
B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.
1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella
2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
PREGOVORI:
pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa - rók (-a) m termine; scadenza:
držati se rokov rispettare i termini
določiti rok za nekaj stabilire, fissare il termine di qcs.
podaljšati, skrajšati rok za nekaj prorogare, ridurre il termine di qcs.
plačati, pritožiti se ob roku, v roku pagare, presentare ricorso in tempo
članek naj bi napisal v roku štirinajstih dni avrebbe dovuto scrivere l'articolo entro quattordici giorni
dobavni, odpovedni, plačilni rok termine di consegna, di disdetta, di pagamento
šol. izredni, redni rok za vpis na fakulteto termine ordinario, supplementare per l'iscrizione alla facoltà
trg. rok trajanja, uporabnosti da utilizzare entro...
čakalni rok tempo di attesa
šport. prestopni rok termine di trasferimento (tra squadre nel calciomercato)
šol. izpitni rok sessione degli esami
voj. vojaški rok ferma militare, ferma, servizio di leva
civilno služenje vojaškega roka servizio civile - skrpúcati (-am) perf. pejor. abborracciare, rabberciare, raffazzonare, pasticciare:
skrpucati članek abboracciare un articolo
skrpucati obleko raffazzonare un abito - spalla f
1. rama; hrbet; križ:
spalle magre, robuste suha, krepka ramena
alzata di spalle zmig z rameni
articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
violino di spalla glasba prva violina
spall'arm! voj. puško na ramo!
a spalla na ramenih
alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
avere buone spalle biti krepek
avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
guardarsi le spalle varovati si hrbet
lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga
2. zool. pleča; pleče
3. obl. rama
4. pobočje, brežina
5. nasip
6. arhit. opornik
7. gled. (komikov) sogovornik, replikator
8.
fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč
9. tisk višina knjižnega hrbta - tagliare1
A) v. tr. (pres. taglio)
1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez
2.
tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
tagliare un bosco sekati gozd
tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
tagliare un diamante brusiti diamant
tagliare una droga mešati mamilo
tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)
3.
tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
tagliare l'erba kositi travo
tagliare una gamba amputirati nogo
tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
tagliare la testa odsekati glavo
tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge
4.
la barca taglia le onde čoln brazda valove
una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
tagliare le carte premešati karte
tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
tagliare la palla šport rezati žogo
5.
tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
tagliarsi la gola pren. ubiti se
un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge
6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
tagliare un articolo skrajšati članek
tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore
7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik
8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
tagliare la curva sekati ovinek
tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta
B) v. intr. iti po najkrajši poti
tagliare diritto iti naravnost
C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se - taglio m (pl. -gli)
1. rez, rezanje:
taglio di un abito krojenje obleke
taglio di un arto med. amputacija uda
taglio dei boschi gozd. sekanje, sečnja gozdov
taglio dei capelli striženje las
taglio dell'erba, del fieno košnja
taglio di una strada gradnja ceste
taglio della testa obglavljenje
taglio dei vini rezanje, mešanje vin
taglio al limone, al caffè kulin. sladoled z limono, s kavo
alberi da taglio drevesa za sečnjo
strumenti da taglio rezila
la pellicola è stata presentata senza tagli pren. film so prikazali brez rezov
dare un taglio prekiniti
2. rez, urez:
articolo di taglio publ. osrednji članek
taglio netto oster, jasen, rez
farsi un taglio al dito urezati se v prst
3. kos:
un taglio da arrosto kos, rezina pečenke
un taglio di stoffa kos blaga
pizza a taglio pizza na štirioglate kose
4. obrt kroj; friziranje; frizura, pričeska:
un vestito di taglio elegante elegantno krojena obleka
un taglio di capelli fuori moda zastarela frizura
scuola di taglio šola za krojenje
5. stil; ekst. zastavitev, stališče:
l'articolo ha un taglio originale članek je izvirno zasnovan
6. ostrina:
arma a doppio taglio pren. dvorezen meč
colpire di taglio udariti plosko
perdere il taglio zgubiti ostrino, biti top
ridare, rifare il taglio spet nabrusiti, naostriti
7. ekst. ožji del; hrbet
8. format, dimenzija, mera:
banconota di piccolo, di grosso taglio manjši, večji bankovec
9. brušenje, fasetiranje (dragih kamnov)
10. med.
taglio cesareo carski rez
11. mehan.
sforzo di taglio rezalna sila - uvóden (-dna -o) adj. introduttivo, inaugurale; preliminare:
uvodna pojasnila spiegazioni introduttive
uvodni pogovori državnikov colloqui preliminari degli statisti
uvodna določba preliminare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist., jur. uvodna formula invocazione
knjiž. uvodna študija isagoge
uvodne besede presentazione; prolegomeni
časn. uvodni članek articolo di fondo, fondo
uvodni del preambolo; lit. proemio; gled. protasi
uvodni govor prolusione
uvodni nauki rudimenti
uvodno pojasnilo premessa
šol. uvodno predavanje prolusione, prelezione
uvodno znanje propedeutica - víhra (-e) f
1. (vihar) burrasca, tempesta; ekst. (razburjanje) putiferio:
članek je povzročil pravo vihro l'articolo provocò un vero putiferio
2. pren. tempesta, turbine:
vojna vihra il turbine della guerra
3. pren. (vihrav človek) furia - violēnto
A) agg.
1. nasilen, napadalen
2. nasilniški, surov
3. silovit; nagel:
bufera violenta silovit vihar
febbre violenta zelo visoka vročica
rimedio violento močno zdravilo
veleno violento naglo delujoč strup
4. agresiven, oster, silovit:
articolo violento oster članek
5. pren. močen, zasičen, žarek:
colori violenti močne barve
B) m (f -ta) nasilnež, nasilnica - zaletávati se (-am se) | zaletéti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. sbattere contro, cozzare contro
2. zaleteti se prendere la rincorsa
3. agire avventatamete, sconsideratamente
4. pren. attaccare aspramente:
članek se zaletava v zadnjo odločitev vlade l'articolo attacca duramente l'ultima scelta del governo
fant se zaletava v vsako dekle il ragazzo molesta proprio la prima ragazza che incontra
5. zaleteti se (priti kot tujek v grlo in sprožiti kašelj) andare di traverso:
grižljaj se mu je zaletel il boccone gli era andato di, per traverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zaleteti se z glavo v zid volere ad ogni costo l'impossibile
pren. vulg. v zid se zaleti e va' al diavolo! - zlíkati (-am) perf. ➞ likati
1. stirare; tekst. satinare; uguagliare; lisciare:
zlikati perilo stirare la biancheria
zlikati pločevino spianare la lamiera
zlikati posteljo lisciare, raddrizzare il letto
2. pren. limare, rifinire:
zlikati članek rifinire un articolo
3. knjiž. (vzgojiti, izoblikovati) educare, formare - zmašíti (-ím)
A) perf.
1. pren. pigiare, stipare:
stvari zmašiti v nahrbtnike stipare il necessario negli zaini
2. pren. pejor. abborracciare, raffazzonare, acciabattare, ricucire; pasticciare:
zmašiti članek raffazzonare un articolo
zmašiti kosilo pasticciare il pranzo
B) zmašíti se (-ím se) perf. refl. pigiarsi, stiparsi - zmrcváriti (-im) perf.
1. lacerare, dilaniare, straziare:
volkovi so zmrcvarili ovce i lupi dilaniarono le pecore
2. (uničiti) sciupare; danneggiare; distruggere
3. (pokvariti; popačiti) strapazzare; storpiare:
zmrcvariti članek strapazzare l'articolo
zmrcvariti ime kraja storpiare il toponimo