Franja

Zadetki iskanja

  • neobjávljen (-a -o) adj. non pubblicato, inedito:
    neobjavljeno delo opera inedita
    neobjavljen članek articolo rientrato
  • o prep. (predlog z mestnikom)

    1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
    govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
    članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
    (v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
    o pravem času provvidenzialmente
    o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
    PREGOVORI:
    o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano
  • parlare

    A) v. tr. (pres. parlo)

    1. govoriti:
    parlare piano govoriti počasi
    parlare forte govoriti glasno
    parlare a voce bassa govoriti potiho
    parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
    parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
    parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
    con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
    parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
    parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
    parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
    parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
    questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
    generalmente parlando na splošno

    2. spregovoriti; priznavati:
    l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

    3.
    parlare a, con govoriti komu, s kom:
    parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
    parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
    parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

    4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
    parlare a favore di govoriti komu v prid
    parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
    parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

    5. govoriti, razpravljati:
    parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
    far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
    parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

    6. govoriti, prikazati:
    l'articolo parla di članek govori o

    7. pren.
    parlare a gesti govoriti s kretnjami
    i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
    parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

    B) v. tr. govoriti (jezik):
    parlare più lingue govoriti več jezikov
    parlare francese govoriti francosko
    parla un inglese perfetto odlično govori angleško
    parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

    C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

    1. govoriti (s kom)

    2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

    3. pog. ljubimkati

    Č) m govor, govorjenje
  • poveličeválen (-lna -o) adj. di lode, in lode, elogiativo, laudativo, magnificatore; agiografico:
    poveličevalne besede parole di lode
    časn. poveličevalni članek soffietto
  • pŕvi (-a -o)

    A) numer.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
    prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
    prvi razred prima classe
    otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
    1. maj 1o maggio
    Filip I. Filippo I

    2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
    prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

    3. (najboljši) primo:
    voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
    blago prve vrste merce di prima qualità

    4. (najpomembnejši, glavni) primo:
    prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
    otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
    prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

    5. (na najnižji stopnji) primo:
    prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

    6. (ki se šele začenja) primo:
    astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

    7. (sprednji) anteriore:
    prvo kolo ruota anteriore
    prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogati na prvo besedo ubbidire subito
    imeti prvo besedo avere la parola decisiva
    pren. blago iz prve roke merce di prima mano
    pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
    avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
    prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
    tisk. prva izdaja edizione principe
    gastr. prva jed primo (piatto)
    film. prva klapa partenza
    rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
    gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
    jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
    mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
    opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
    med. prva pomoč pronto soccorso
    prva povojna leta il primo dopoguerra
    muz. prva violina primo violino
    šah. prva deska primo giocatore
    šport. prva liga I divisione, serie A
    polit. Prva internacionala I Internazionale
    (prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
    prvi znaki pleše calvizie incipiente
    film. prvi plan primo piano
    muz. prvi glas il tono più alto
    pren. prvi korak primo passo
    delati prve korake muovere i primi passi
    prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
    prvi mož (države, občine) il primo cittadino
    časn. prvi članek capocronaca
    gost. prvi kuhar capocuoco
    navt. prvi mornar nostromo
    rel. prvi mučenec protomartire
    prvi nastop debutto
    lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
    navt. prvi strojnik capomacchina
    muz. prvi takti spunto
    navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
    pren. prvi začetki vagito, vagiti
    prvi znak avvisaglia
    na prvi pogled a prima vista
    v prvem trenutku in un primo tempo
    van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
    fiziol. prvo mesečno perilo menarca
    šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
    prvo nadstropje primo piano; piano nobile
    anat. prvo vratno vretence atlante

    B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
    prvi v razredu il primo della classe
    prvi med enakimi primus inter pares
    denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
    diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
    voziti v prvi (prestavi) guidare in prima
  • rientrato agg.
    articolo rientrato neobjavljeni članek
    dimostrazione rientrata preklicana demonstracija
    tentativo rientrato neuspel poskus
  • rodíti (-ím)

    A) perf., imperf.

    1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
    roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
    rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
    samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

    2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
    nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

    3. pren. procurare, portare, dare:
    tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
    pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
    bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
    PREGOVORI:
    kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

    B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

    1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
    rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
    roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
    roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
    roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
    roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

    2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
    televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
    društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
    roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
    pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
    roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
    počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
    PREGOVORI:
    pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
  • rók (-a) m termine; scadenza:
    držati se rokov rispettare i termini
    določiti rok za nekaj stabilire, fissare il termine di qcs.
    podaljšati, skrajšati rok za nekaj prorogare, ridurre il termine di qcs.
    plačati, pritožiti se ob roku, v roku pagare, presentare ricorso in tempo
    članek naj bi napisal v roku štirinajstih dni avrebbe dovuto scrivere l'articolo entro quattordici giorni
    dobavni, odpovedni, plačilni rok termine di consegna, di disdetta, di pagamento
    šol. izredni, redni rok za vpis na fakulteto termine ordinario, supplementare per l'iscrizione alla facoltà
    trg. rok trajanja, uporabnosti da utilizzare entro...
    čakalni rok tempo di attesa
    šport. prestopni rok termine di trasferimento (tra squadre nel calciomercato)
    šol. izpitni rok sessione degli esami
    voj. vojaški rok ferma militare, ferma, servizio di leva
    civilno služenje vojaškega roka servizio civile
  • skrpúcati (-am) perf. pejor. abborracciare, rabberciare, raffazzonare, pasticciare:
    skrpucati članek abboracciare un articolo
    skrpucati obleko raffazzonare un abito
  • spalla f

    1. rama; hrbet; križ:
    spalle magre, robuste suha, krepka ramena
    alzata di spalle zmig z rameni
    articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
    violino di spalla glasba prva violina
    spall'arm! voj. puško na ramo!
    a spalla na ramenih
    alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
    accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
    avere buone spalle biti krepek
    avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
    avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
    avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
    colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
    gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
    gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
    guardarsi le spalle varovati si hrbet
    lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
    mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
    prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
    ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
    stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
    vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga

    2. zool. pleča; pleče

    3. obl. rama

    4. pobočje, brežina

    5. nasip

    6. arhit. opornik

    7. gled. (komikov) sogovornik, replikator

    8.
    fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč

    9. tisk višina knjižnega hrbta
  • tagliare1

    A) v. tr. (pres. taglio)

    1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
    una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
    un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez

    2.
    tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
    tagliare un bosco sekati gozd
    tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
    tagliare un diamante brusiti diamant
    tagliare una droga mešati mamilo
    tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)

    3.
    tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
    tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
    tagliare l'erba kositi travo
    tagliare una gamba amputirati nogo
    tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
    tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
    tagliare la testa odsekati glavo
    tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge

    4.
    la barca taglia le onde čoln brazda valove
    una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
    tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
    tagliare le carte premešati karte
    tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
    tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
    tagliare la palla šport rezati žogo

    5.
    tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
    tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
    tagliarsi la gola pren. ubiti se
    un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
    una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
    un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge

    6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
    tagliare un articolo skrajšati članek
    tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
    dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore

    7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
    tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
    tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
    tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik

    8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
    tagliare la curva sekati ovinek
    tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
    l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta

    B) v. intr. iti po najkrajši poti
    tagliare diritto iti naravnost

    C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se
  • taglio m (pl. -gli)

    1. rez, rezanje:
    taglio di un abito krojenje obleke
    taglio di un arto med. amputacija uda
    taglio dei boschi gozd. sekanje, sečnja gozdov
    taglio dei capelli striženje las
    taglio dell'erba, del fieno košnja
    taglio di una strada gradnja ceste
    taglio della testa obglavljenje
    taglio dei vini rezanje, mešanje vin
    taglio al limone, al caffè kulin. sladoled z limono, s kavo
    alberi da taglio drevesa za sečnjo
    strumenti da taglio rezila
    la pellicola è stata presentata senza tagli pren. film so prikazali brez rezov
    dare un taglio prekiniti

    2. rez, urez:
    articolo di taglio publ. osrednji članek
    taglio netto oster, jasen, rez
    farsi un taglio al dito urezati se v prst

    3. kos:
    un taglio da arrosto kos, rezina pečenke
    un taglio di stoffa kos blaga
    pizza a taglio pizza na štirioglate kose

    4. obrt kroj; friziranje; frizura, pričeska:
    un vestito di taglio elegante elegantno krojena obleka
    un taglio di capelli fuori moda zastarela frizura
    scuola di taglio šola za krojenje

    5. stil; ekst. zastavitev, stališče:
    l'articolo ha un taglio originale članek je izvirno zasnovan

    6. ostrina:
    arma a doppio taglio pren. dvorezen meč
    colpire di taglio udariti plosko
    perdere il taglio zgubiti ostrino, biti top
    ridare, rifare il taglio spet nabrusiti, naostriti

    7. ekst. ožji del; hrbet

    8. format, dimenzija, mera:
    banconota di piccolo, di grosso taglio manjši, večji bankovec

    9. brušenje, fasetiranje (dragih kamnov)

    10. med.
    taglio cesareo carski rez

    11. mehan.
    sforzo di taglio rezalna sila
  • uvóden (-dna -o) adj. introduttivo, inaugurale; preliminare:
    uvodna pojasnila spiegazioni introduttive
    uvodni pogovori državnikov colloqui preliminari degli statisti
    uvodna določba preliminare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist., jur. uvodna formula invocazione
    knjiž. uvodna študija isagoge
    uvodne besede presentazione; prolegomeni
    časn. uvodni članek articolo di fondo, fondo
    uvodni del preambolo; lit. proemio; gled. protasi
    uvodni govor prolusione
    uvodni nauki rudimenti
    uvodno pojasnilo premessa
    šol. uvodno predavanje prolusione, prelezione
    uvodno znanje propedeutica
  • víhra (-e) f

    1. (vihar) burrasca, tempesta; ekst. (razburjanje) putiferio:
    članek je povzročil pravo vihro l'articolo provocò un vero putiferio

    2. pren. tempesta, turbine:
    vojna vihra il turbine della guerra

    3. pren. (vihrav človek) furia
  • violēnto

    A) agg.

    1. nasilen, napadalen

    2. nasilniški, surov

    3. silovit; nagel:
    bufera violenta silovit vihar
    febbre violenta zelo visoka vročica
    rimedio violento močno zdravilo
    veleno violento naglo delujoč strup

    4. agresiven, oster, silovit:
    articolo violento oster članek

    5. pren. močen, zasičen, žarek:
    colori violenti močne barve

    B) m (f -ta) nasilnež, nasilnica
  • zaletávati se (-am se) | zaletéti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. sbattere contro, cozzare contro

    2. zaleteti se prendere la rincorsa

    3. agire avventatamete, sconsideratamente

    4. pren. attaccare aspramente:
    članek se zaletava v zadnjo odločitev vlade l'articolo attacca duramente l'ultima scelta del governo
    fant se zaletava v vsako dekle il ragazzo molesta proprio la prima ragazza che incontra

    5. zaleteti se (priti kot tujek v grlo in sprožiti kašelj) andare di traverso:
    grižljaj se mu je zaletel il boccone gli era andato di, per traverso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zaleteti se z glavo v zid volere ad ogni costo l'impossibile
    pren. vulg. v zid se zaleti e va' al diavolo!
  • zlíkati (-am) perf. ➞ likati

    1. stirare; tekst. satinare; uguagliare; lisciare:
    zlikati perilo stirare la biancheria
    zlikati pločevino spianare la lamiera
    zlikati posteljo lisciare, raddrizzare il letto

    2. pren. limare, rifinire:
    zlikati članek rifinire un articolo

    3. knjiž. (vzgojiti, izoblikovati) educare, formare
  • zmašíti (-ím)

    A) perf.

    1. pren. pigiare, stipare:
    stvari zmašiti v nahrbtnike stipare il necessario negli zaini

    2. pren. pejor. abborracciare, raffazzonare, acciabattare, ricucire; pasticciare:
    zmašiti članek raffazzonare un articolo
    zmašiti kosilo pasticciare il pranzo

    B) zmašíti se (-ím se) perf. refl. pigiarsi, stiparsi
  • zmrcváriti (-im) perf.

    1. lacerare, dilaniare, straziare:
    volkovi so zmrcvarili ovce i lupi dilaniarono le pecore

    2. (uničiti) sciupare; danneggiare; distruggere

    3. (pokvariti; popačiti) strapazzare; storpiare:
    zmrcvariti članek strapazzare l'articolo
    zmrcvariti ime kraja storpiare il toponimo