proslavíti (-ím) | proslávjati (-am) perf., imperf.
1. celebrare, festeggiare, solennizzare; commemorare:
proslaviti rojstvo otroka festeggiare la nascita di un bambino
proslaviti dvestoletnico pesnikovega rojstva celebrare, commemorare il bicentenario della nascita del poeta
2. celebrare, glorificare
Zadetki iskanja
- prōssimo
A) agg.
1. blizu, bližnji:
il giardino è prossimo alla casa vrt je blizu hiše
essere prossimo a partire odhajati na pot, pripravljati se na odhod
parente prossimo bližnji sorodnik
2. najbližji, prihodnji, naslednji:
l'anno prossimo prihodnje leto
B) m
1. bližnji:
ama il tuo prossimo come te stesso ljubi bližnjega kakor samega sebe
2. ljudje, drugi:
parlare male del prossimo opravljati druge
3. redko sorodnik - prôstor (-óra) m
1. spazio:
prostor in čas spazio e tempo
neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
vesoljski prostor lo spazio dell'universo
zračni prostor spazio aereo
2. locale, ambiente, vano:
kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club
3. (del površine glede na namen) area:
parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea
4. posto, spazio:
rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio
5. area; ambiente:
gospodarski prostor area economica
slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
mat. evklidski prostor spazio euclideo
šport. kazenski prostor area di rigore
strojn. kompresijski prostor cella di compressione
navt. komandni prostor posto di comando
navt. ladijski prostor stazza netta
biol. medcelični prostor spazio intercellulare
voj. mrtvi prostor angolo morto
fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
rad. režijski prostor cabina di regia
teh. zgorevalni prostor cella di combustione
biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale - prostornína (-e) f mat. volume; cubatura; capacità:
prostornina kocke, valja il volume del dado, il volume del cubo, del cilindro
navt. ladijska prostornina stazza, stazzatura
strojn. gibna prostornina cilindrata - prostránost (-i) f ampiezza, distesa, vastità:
prostranost morja la distesa del mare - protēggere* v. tr. (pres. protēggo)
1. obvarovati (tudi pren.)
2. pomagati; podpreti, podpirati; protežirati
3. zaščititi:
proteggere la produzione del vino ščititi proizvodnjo vina - prōva f
1. preizkus, preizkušnja; izkušnja:
assumere in prova vzeti na preizkus
conoscere qcs. per prova poznati kaj iz izkušnje
essere a prova di bomba pren. biti neprebojen
far buona prova izkazati se
mettere alla prova preizkusiti
non reggere alla prova ne zdržati preizkušnje
sostenere una prova scritta delati pisni izpit
a tutta prova preizkušen
banco di prova pren. preizkusni kamen
la prova del fuoco pren. ognjeni krst
alla prova dei fatti konkretno, v konkretnem primeru
2. poizkus
3. pričevanje, dokument; pravo dokaz:
prove alla mano dokazano, s konkretnimi dokazi
fino a prova contraria do nadaljnjega
assolto per insufficienza di prove oproščen zaradi nezadostnih dokazov
4. gled. skušnja, vaja:
prova generale generalka
5. mat. preizkus
PREGOVORI: alla prova si scortica l'asino preg. v nevarnosti se pokaže, koliko veljaš - provvedere*
A) v. intr. (pres. provvedo)
1. poskrbeti (za)
2. ukreniti, ukrepati
B) v. tr.
1. priskrbeti
2. (rifornire) oskrbeti, oskrbovati:
provvedere di vettovaglie l'esercito oskrbeti vojsko z živežem
C) ➞ provvedersi v. rifl. (pres. mi provvedo) priskrbeti si:
provvedersi del passaporto priskrbeti si potni list - próza (-e) f
1. lit. prosa; (pripovedništvo) prosa narrativa, narrativa:
proza in verz la prosa e il verso
proza 20. stoletja la narrativa del novecento
2. pren. prosa, prosaicità:
ubežati vsakdanji prozi sfuggire alla prosa d'ogni giorno - próžen (-žna -o) adj.
1. duttile, elastico, malleabile, cedevole
2. flessibile
3. leggero, agile
4. pren. duttile, elastico, flessibile; pren.
imeti prožno hrbtenico essere malleabile, cedevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prožna vzmet saltaleone
šport. prožna ponjava letto del trampolino - pŕst (-a) m
1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino
2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso - pŕvi (-a -o)
A) numer.
1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1o maggio
Filip I. Filippo I
2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze
3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità
4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena
5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado
6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto
7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante
B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima - psicologia f
1. psihologija, dušeslovje:
psicologia del profondo psihol. globinska psihologija
psicologia sociale socialna psihologija
2. psihologija, duševnost, miselnost:
la psicologia dell'adolescente psihologija pubertetnika - psihologíja (-e) f
1. psicologia:
eksperimentalna psihologija psicologia sperimentale
individualna, globinska psihologija psicologia individuale, del profondo
klinična psihologija psicologia clinica
pedagoška psihologija psicologia applicata; psicologia pedagogica
psihologija dela psicologia del lavoro, psicotecnica
socialna psihologija psicologia sociale
2. ekst. (duševnost) psicologia:
otroška psihologija psicologia infantile
psihologija množic psicologia delle masse - pšeníca (-e) f bot., agr. grano, frumento (Triticum):
mlatiti, sejati, žeti pšenico battere, seminare, mietere il grano
klas, snop pšenice spiga, covone di grano
snetljiva pšenica grano rugginoso
jara, ozimna pšenica frumento estivo, invernale
pšenica italijanske sorte grano duro
bibl. ločiti ljuljko od pšenice distinguere il grano dal loglio
pren. pšenica gre v klasje il grano spiga
(v pravljicah) to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju questo successe il giorno di mai
agr. jarovizacija pšenice iarovizzazione, iemalizzazione, vernalizzazione del grano - pšeníčen (-čna -o) adj. di grano, di frumento:
pšenična moka farina di frumento
pšenični kruh pane di frumento
pšenični zdrob semola
pšenični lasje capelli biondi
zool. pšenična mušica clorope del grano (Chlorops pumilionis) - ptērocle m zool. (pernice del deserto) peščeno rjava stepna kokoška (Pterocles orientalis)
- ptíca (-e) f
1. uccello:
jata ptic uno stormo di uccelli
živeti kakor ptica pod nebom vivere libero, senza pensieri
divja, domača ptica uccello selvatico, domestico
stalna ptica, ptica selivka uccello stanziale, migratorio
vodna, kopenska, močvirska ptica uccello acquatico, terragnolo, di palude, palustre
ptica ujeda (roparica) uccello di rapina, rapace
ptica pevka uccello canterino
mrtvaška ptica uccello del malaugurio (tudi pren.), civetta
nočna, dnevna ptica uccello notturno, diurno
obročkanje ptic anellamento
varovanje ptic protezione degli uccelli
pren. jeklena ptica uccello d'acciaio, aereo
2. pren. (prebrisana ženska) furbacchiona, volpona
PREGOVORI:
kakršna ptica, takšna pesem ogni uccello fa il suo verso
vsaka ptica ljubi svoje gnezdo a ogni uccello suo nido è bello - púlt (-a) m trg. banco; podio; redko desco:
prodajni, točilni pult banco di vendita, di mescita
bralni pult leggio
govorniški pult pedana, podio dell'oratore
hladilni pult banco di congelamento
pren. dobiti kaj izpod pulta ricevere, avere qcs. sottobanco
dirigentski pult podio (del direttore d'orchestra)
teh. komandni pult banco di comando
mešalni pult rad. miscelatore; film., tv tavolo di missaggio, moviola, banco di missaggio - punta1 f
1. ost, konica; konec, vrh:
la punta del coltello konica noža
la punta del campanile vrh zvonika
punta secca umet. suha igla
avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
camminare in punta di piedi hoditi po prstih
prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano
2. ekst. pren. konica:
ore di punta prometne konice
3. ekst.
pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
uomo di punta, punta prvi, čelni igralec
4. tehn. sveder:
punta elicoidale spiralni sveder
punta fonografica gramofonska igla
5. drobec; ščepec
6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik
7. etnol. konica
8. alpin. konica (na derezah)
9. (spunto) cik
10. med.
punta d'ernia začetna kila
11. veter., kulin.
punta di petto (goveje, telečje) prsi