Franja

Zadetki iskanja

  • proslavíti (-ím) | proslávjati (-am) perf., imperf.

    1. celebrare, festeggiare, solennizzare; commemorare:
    proslaviti rojstvo otroka festeggiare la nascita di un bambino
    proslaviti dvestoletnico pesnikovega rojstva celebrare, commemorare il bicentenario della nascita del poeta

    2. celebrare, glorificare
  • prōssimo

    A) agg.

    1. blizu, bližnji:
    il giardino è prossimo alla casa vrt je blizu hiše
    essere prossimo a partire odhajati na pot, pripravljati se na odhod
    parente prossimo bližnji sorodnik

    2. najbližji, prihodnji, naslednji:
    l'anno prossimo prihodnje leto

    B) m

    1. bližnji:
    ama il tuo prossimo come te stesso ljubi bližnjega kakor samega sebe

    2. ljudje, drugi:
    parlare male del prossimo opravljati druge

    3. redko sorodnik
  • prôstor (-óra) m

    1. spazio:
    prostor in čas spazio e tempo
    neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
    vesoljski prostor lo spazio dell'universo
    zračni prostor spazio aereo

    2. locale, ambiente, vano:
    kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
    bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
    delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

    3. (del površine glede na namen) area:
    parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
    razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

    4. posto, spazio:
    rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
    prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
    dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
    šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

    5. area; ambiente:
    gospodarski prostor area economica
    slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
    pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
    dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
    fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
    voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
    mat. evklidski prostor spazio euclideo
    šport. kazenski prostor area di rigore
    strojn. kompresijski prostor cella di compressione
    navt. komandni prostor posto di comando
    navt. ladijski prostor stazza netta
    biol. medcelični prostor spazio intercellulare
    voj. mrtvi prostor angolo morto
    fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
    rad. režijski prostor cabina di regia
    teh. zgorevalni prostor cella di combustione
    biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale
  • prostornína (-e) f mat. volume; cubatura; capacità:
    prostornina kocke, valja il volume del dado, il volume del cubo, del cilindro
    navt. ladijska prostornina stazza, stazzatura
    strojn. gibna prostornina cilindrata
  • prostránost (-i) f ampiezza, distesa, vastità:
    prostranost morja la distesa del mare
  • protēggere* v. tr. (pres. protēggo)

    1. obvarovati (tudi pren.)

    2. pomagati; podpreti, podpirati; protežirati

    3. zaščititi:
    proteggere la produzione del vino ščititi proizvodnjo vina
  • prōva f

    1. preizkus, preizkušnja; izkušnja:
    assumere in prova vzeti na preizkus
    conoscere qcs. per prova poznati kaj iz izkušnje
    essere a prova di bomba pren. biti neprebojen
    far buona prova izkazati se
    mettere alla prova preizkusiti
    non reggere alla prova ne zdržati preizkušnje
    sostenere una prova scritta delati pisni izpit
    a tutta prova preizkušen
    banco di prova pren. preizkusni kamen
    la prova del fuoco pren. ognjeni krst
    alla prova dei fatti konkretno, v konkretnem primeru

    2. poizkus

    3. pričevanje, dokument; pravo dokaz:
    prove alla mano dokazano, s konkretnimi dokazi
    fino a prova contraria do nadaljnjega
    assolto per insufficienza di prove oproščen zaradi nezadostnih dokazov

    4. gled. skušnja, vaja:
    prova generale generalka

    5. mat. preizkus
    PREGOVORI: alla prova si scortica l'asino preg. v nevarnosti se pokaže, koliko veljaš
  • provvedere*

    A) v. intr. (pres. provvedo)

    1. poskrbeti (za)

    2. ukreniti, ukrepati

    B) v. tr.

    1. priskrbeti

    2. (rifornire) oskrbeti, oskrbovati:
    provvedere di vettovaglie l'esercito oskrbeti vojsko z živežem

    C) ➞ provvedersi v. rifl. (pres. mi provvedo) priskrbeti si:
    provvedersi del passaporto priskrbeti si potni list
  • próza (-e) f

    1. lit. prosa; (pripovedništvo) prosa narrativa, narrativa:
    proza in verz la prosa e il verso
    proza 20. stoletja la narrativa del novecento

    2. pren. prosa, prosaicità:
    ubežati vsakdanji prozi sfuggire alla prosa d'ogni giorno
  • próžen (-žna -o) adj.

    1. duttile, elastico, malleabile, cedevole

    2. flessibile

    3. leggero, agile

    4. pren. duttile, elastico, flessibile; pren.
    imeti prožno hrbtenico essere malleabile, cedevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prožna vzmet saltaleone
    šport. prožna ponjava letto del trampolino
  • pŕst (-a) m

    1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
    iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
    tleskniti s prsti schioccare le dita
    debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
    prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
    odtisi prstov le impronte delle dita
    ozebline na prstih geloni
    držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
    dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
    zažvižgati na prste fischiare con le dita
    pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
    pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
    mali prst (mezinec) dito mignolo
    srednji prst (sredinec) dito medio
    testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
    v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

    2. (del rokavice) dito;
    rokavice z enim prstom manopole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
    evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
    pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
    pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
    nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
    pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
    pren. opeči si prste scottarsi le dita
    pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
    pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
    pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
    pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
    pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
    pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
    pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
    pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
    stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
    pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
    pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
    ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
  • pŕvi (-a -o)

    A) numer.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
    prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
    prvi razred prima classe
    otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
    1. maj 1o maggio
    Filip I. Filippo I

    2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
    prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

    3. (najboljši) primo:
    voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
    blago prve vrste merce di prima qualità

    4. (najpomembnejši, glavni) primo:
    prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
    otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
    prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

    5. (na najnižji stopnji) primo:
    prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

    6. (ki se šele začenja) primo:
    astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

    7. (sprednji) anteriore:
    prvo kolo ruota anteriore
    prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogati na prvo besedo ubbidire subito
    imeti prvo besedo avere la parola decisiva
    pren. blago iz prve roke merce di prima mano
    pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
    avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
    prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
    tisk. prva izdaja edizione principe
    gastr. prva jed primo (piatto)
    film. prva klapa partenza
    rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
    gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
    jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
    mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
    opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
    med. prva pomoč pronto soccorso
    prva povojna leta il primo dopoguerra
    muz. prva violina primo violino
    šah. prva deska primo giocatore
    šport. prva liga I divisione, serie A
    polit. Prva internacionala I Internazionale
    (prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
    prvi znaki pleše calvizie incipiente
    film. prvi plan primo piano
    muz. prvi glas il tono più alto
    pren. prvi korak primo passo
    delati prve korake muovere i primi passi
    prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
    prvi mož (države, občine) il primo cittadino
    časn. prvi članek capocronaca
    gost. prvi kuhar capocuoco
    navt. prvi mornar nostromo
    rel. prvi mučenec protomartire
    prvi nastop debutto
    lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
    navt. prvi strojnik capomacchina
    muz. prvi takti spunto
    navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
    pren. prvi začetki vagito, vagiti
    prvi znak avvisaglia
    na prvi pogled a prima vista
    v prvem trenutku in un primo tempo
    van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
    fiziol. prvo mesečno perilo menarca
    šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
    prvo nadstropje primo piano; piano nobile
    anat. prvo vratno vretence atlante

    B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
    prvi v razredu il primo della classe
    prvi med enakimi primus inter pares
    denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
    diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
    voziti v prvi (prestavi) guidare in prima
  • psicologia f

    1. psihologija, dušeslovje:
    psicologia del profondo psihol. globinska psihologija
    psicologia sociale socialna psihologija

    2. psihologija, duševnost, miselnost:
    la psicologia dell'adolescente psihologija pubertetnika
  • psihologíja (-e) f

    1. psicologia:
    eksperimentalna psihologija psicologia sperimentale
    individualna, globinska psihologija psicologia individuale, del profondo
    klinična psihologija psicologia clinica
    pedagoška psihologija psicologia applicata; psicologia pedagogica
    psihologija dela psicologia del lavoro, psicotecnica
    socialna psihologija psicologia sociale

    2. ekst. (duševnost) psicologia:
    otroška psihologija psicologia infantile
    psihologija množic psicologia delle masse
  • pšeníca (-e) f bot., agr. grano, frumento (Triticum):
    mlatiti, sejati, žeti pšenico battere, seminare, mietere il grano
    klas, snop pšenice spiga, covone di grano
    snetljiva pšenica grano rugginoso
    jara, ozimna pšenica frumento estivo, invernale
    pšenica italijanske sorte grano duro
    bibl. ločiti ljuljko od pšenice distinguere il grano dal loglio
    pren. pšenica gre v klasje il grano spiga
    (v pravljicah) to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju questo successe il giorno di mai
    agr. jarovizacija pšenice iarovizzazione, iemalizzazione, vernalizzazione del grano
  • pšeníčen (-čna -o) adj. di grano, di frumento:
    pšenična moka farina di frumento
    pšenični kruh pane di frumento
    pšenični zdrob semola
    pšenični lasje capelli biondi
    zool. pšenična mušica clorope del grano (Chlorops pumilionis)
  • ptērocle m zool. (pernice del deserto) peščeno rjava stepna kokoška (Pterocles orientalis)
  • ptíca (-e) f

    1. uccello:
    jata ptic uno stormo di uccelli
    živeti kakor ptica pod nebom vivere libero, senza pensieri
    divja, domača ptica uccello selvatico, domestico
    stalna ptica, ptica selivka uccello stanziale, migratorio
    vodna, kopenska, močvirska ptica uccello acquatico, terragnolo, di palude, palustre
    ptica ujeda (roparica) uccello di rapina, rapace
    ptica pevka uccello canterino
    mrtvaška ptica uccello del malaugurio (tudi pren.), civetta
    nočna, dnevna ptica uccello notturno, diurno
    obročkanje ptic anellamento
    varovanje ptic protezione degli uccelli
    pren. jeklena ptica uccello d'acciaio, aereo

    2. pren. (prebrisana ženska) furbacchiona, volpona
    PREGOVORI:
    kakršna ptica, takšna pesem ogni uccello fa il suo verso
    vsaka ptica ljubi svoje gnezdo a ogni uccello suo nido è bello
  • púlt (-a) m trg. banco; podio; redko desco:
    prodajni, točilni pult banco di vendita, di mescita
    bralni pult leggio
    govorniški pult pedana, podio dell'oratore
    hladilni pult banco di congelamento
    pren. dobiti kaj izpod pulta ricevere, avere qcs. sottobanco
    dirigentski pult podio (del direttore d'orchestra)
    teh. komandni pult banco di comando
    mešalni pult rad. miscelatore; film., tv tavolo di missaggio, moviola, banco di missaggio
  • punta1 f

    1. ost, konica; konec, vrh:
    la punta del coltello konica noža
    la punta del campanile vrh zvonika
    punta secca umet. suha igla
    avere qcs. sulla punta delle dita kaj znati na pamet
    avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj na jeziku
    camminare in punta di piedi hoditi po prstih
    prendere qcn. di punta pren. komu odločno kljubovati, komu se postaviti po robu
    prendere qcs. di punta pren. česa se odločno lotiti
    scrivere, parlare in punta di penna pren. pisati izumetničeno, afektirano

    2. ekst. pren. konica:
    ore di punta prometne konice

    3. ekst.
    pattuglia di punta voj. patrulja predhodnica
    uomo di punta prvi človek, najvidnejši predstavnik; šport
    uomo di punta, punta prvi, čelni igralec

    4. tehn. sveder:
    punta elicoidale spiralni sveder
    punta fonografica gramofonska igla

    5. drobec; ščepec

    6. geogr. vrh (gore); zemeljski jezik

    7. etnol. konica

    8. alpin. konica (na derezah)

    9. (spunto) cik

    10. med.
    punta d'ernia začetna kila

    11. veter., kulin.
    punta di petto (goveje, telečje) prsi