Franja

Zadetki iskanja

  • squadro1 m

    1. četverokotna obdelava

    2. ogelnik

    3. geodez.
    squadro a specchi kotno zrcalo
    squadro graduato kotomerni valj

    4.
    a squadro pravokotno
    fuori di squadro ne pravokotno; pren. v neredu
    sotto squadro pod ostrim kotom
  • sramôta (-e) f

    1. vergogna, disonore, indecenza, indegnità, infamia, onta; macchia:
    ne prenesti sramote non poter sopportare l'onta del disonore
    nakopati si sramoto coprirsi di vergogna
    delati sramoto far disonore a
    biti v sramoto recar disonore, tornare a vergogna
    oprati sramoto lavare l'onta
    pren. v svojo sramoto moram priznati, da devo confessare che

    2. (v medmetni rabi) vergogna!:
    sramota, še tega ne veš vergogna! Non sai nemmeno questo
  • srcé (-á) n

    1. anat. cuore:
    srce bije, utripa il cuore batte, palpita
    imeti zdravo srce avere un cuore sano
    zbadati pri srcu sentire punture al cuore
    bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
    (v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
    nositi otroka pod srcem essere incinta
    pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
    pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
    poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
    srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
    od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

    2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
    iz srca se nasmejati ridere di cuore
    od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
    biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

    3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
    imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
    materino zlato srce il cuore d'oro della madre

    4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
    srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
    srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

    5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
    mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
    strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
    sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

    6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

    7. igre (igralna karta) cuori

    8. les. cuore del legno, durame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
    od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
    ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
    pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
    namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
    podariti komu srce dare il cuore a qcn.
    imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
    izgubiti srce innamorarsi perdutamente
    lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
    nositi srce na dlani avere il cuore in mano
    odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
    izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
    komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
    pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
    (preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
    govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
    pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
    položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
    potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
    pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
    povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
    jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
    rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
    lectovo srce cuore di panpepato
    žel. srce kretnice cuore dello scambio
    med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
    presaditi srce fare il trapianto del cuore
    umetno srce cuore artificiale
    aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • sréča (-e) f

    1. felicità, gioia, beatitudine:
    doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
    hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
    živeti v sreči vivere felici
    jokati od sreče piangere di gioia
    kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

    2. pren. fortuna, ventura, sorte:
    dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
    povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
    imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
    izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
    poskusiti srečo tentare la fortuna

    3. (v povedno-prislovni rabi)
    sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
    samo sreča, da je tako meno male che sia così

    4. (kot voščilo)
    vso srečo! auguri!, buona fortuna!
    (v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

    5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
    k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
    ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
    pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
    sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
    sreča te išče sei fortunato
    kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
    otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
    igra na srečo gioco d'azzardo
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
    sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
    sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
    sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
    vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna
  • sredína (-e) f

    1. metà, mezzo; centro; nucleo:
    stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
    določiti sredino stabilire il centro
    žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra

    2. metà:
    sredina tedna metà settimana
    prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo

    3. (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
    ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo

    4. pren. ambiente:
    vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente

    5. polit. centro:
    leva sredina il centrosinistra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
    šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
    moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
    aritmetična sredina media aritmetica
    sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio
  • sredíšče (-a) n

    1. centro:
    zemljepisno središče Slovenije il centro geografico della Slovenia

    2. ekst. centro; cuore; capitale, capoluogo:
    stanovati v strogem središču abitare in pieno centro (cittadino)
    evropska središča i centri europei
    republiško središče la capitale della repubblica
    gospodarsko, industrijsko, upravno središče il centro economico, industriale, amministrativo

    3. (najpomembnejši del) centro, nucleo, nocciolo:
    biti v središču pozornosti essere al centro dell'attenzione
    središče vprašanja il nocciolo della questione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. motorično središče il centro motorio
    mat. projekcijsko središče centro di proiezione
    mat. središče elipse, kroga, krogle il centro dell'ellisse, del cerchio, della sfera
    meteor. središče nizkega zračnega pritiska nucleo di bassa pressione
  • srédstvo (-a) n

    1. mezzo; sostanza; misura; provvedimento:
    čistilno, hladilno sredstvo detersivo, refrigeratore
    kozmetična sredstva cosmetici
    bencin in druga pogonska sredstva la benzina e gli altri carburanti
    kemična sredstva sostanze chimiche
    med. anestetična sredstva anestetici
    med. kontracepcijska sredstva anticoncezionali
    sredstva za zaščito rastlin anticrittogamici
    množična komunikacijska sredstva mezzi di comunicazione di massa
    prevozna sredstva mezzi di trasporto
    administrativna, politična sredstva misure amministrative, politiche
    gosp. mehčalno sredstvo ammorbidente
    gosp. sredstvo proti moljem tarmicida
    sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok i mezzi dell'espressione artistica sono il colore, la parola, il suono
    ne izbirati sredstev za dosego cilja servirsi di qualsiasi mezzo per il raggiungimento dello scopo
    namen posvečuje sredstvo il fine giustifica i mezzi
    inform. pomnilniško sredstvo supporto di memorizzazione
    trg. reklamno sredstvo veicolo pubblicitario
    farm. sredstvo proti glistam antielmintico
    farm. sredstvo za odvajanje vetrov carminativo
    farm. sredstvo za zapiranje costipativo
    sredstvo proti kašlju tossifugo
    teh. sredstvo proti rjavenju antiruggine
    avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
    kem. sredstvo za razbarvanje sverniciante
    voj. sredstvo za zameglitev nebbiogeno

    2. pl. sredstva mezzi, denaro:
    v banko vložena sredstva i mezzi depositati in banca
    plačilna sredstva mezzi di pagamento
    ekon. obratna, osnovna sredstva beni circolanti, beni capitali
    proizvajalna (produkcijska)
    sredstva mezzi di produzione
    jur. pravna sredstva mezzi legali
  • sršénji (-a -e) adj. di calabrone:
    dregniti v sršenje gnezdo sollevare un vespaio
  • sŕž (-í) f knjiž.

    1. nucleo, nocciolo; essenza; sodo:
    priti v srž problema venire al sodo

    2. bot. (stržen) midollo
  • stabile

    A) agg.

    1. trden, stalen, stabilen:
    beni stabili nepremičnine

    2. pren. vztrajen; trajen; stanoviten; obstojen:
    essere stabile nei propositi biti vztrajen v namerah
    impiego stabile stalna zaposlitev, stalno delo
    tempo stabile stanovitno vreme
    tinta stabile obstojna barva

    3. kem., fiz. obstojen, odporen, stabilen
    equilibrio stabile stabilno ravnotežje

    4. gled. stalen:
    compagnia stabile stalna gledališka družina
    teatro stabile gled. stalno gledališče

    B) m

    1. stavba, hiša

    2. gled. stalno gledališče
  • stádij2 (-a) m stadio, fase, grado, stato:
    odkriti bolezen v njenem začetnem stadiju scoprire la malattia nel suo stadio iniziale
    febrilni stadiji (bolezni) stato febbrile
  • stálen (-lna -o) adj.

    1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
    stalni izdatki uscite permanenti
    vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
    stalen značaj carattere stabile
    stalna cena prezzo fisso
    stalna komisija commissione permanente
    stalni gostje ospiti assidui

    2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
    živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
    stalne pritožbe i frequenti reclami

    3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
    stalno bivališče dimora fissa, domicilio
    stalni gost habitué
    stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stalna deformacija deformazione permanente
    lov. stalna divjad selvaggina stanziale
    stalna količina quantitativo stabile
    ekon. stalna plača stipendio fisso
    stalna pesniška oblika forma poetica stabile
    pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
    žel. stalna vozovnica biglietto permanente
    voj. stalna vojska esercito stanziale
    stalni član socio effettivo
    mat. stalni člen termine costante
    gled. stalni lik maschera
    fiz. stalni magnet calamita permanente
    gost. stalni menu menù ordinario
    lingv. stalni naglas accento fisso
    lingv. stalni pridevek attributo permanente
    zool. stalni ptič uccello stazionario
    šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
    anat. stalni zob dente permanente
    stalno brenkanje strimpellio
    stalno brisanje strofinio
    stalno kroženje rigirio
    stalno premetavanje sballottio
    stalno zbadanje punzecchio
    gled. stalno gledališče teatro stabile
    stalno plačilo appannaggio
  • stalla

    1. f hlev:
    garzone, mozzo, ragazzo di stalla hlevar
    pulire, rigovernare la stalla pomesti, pospraviti hlev
    chiudere la stalla dopo che i buoi sono scappati pren. zvoniti po toči
    essere, sembrare una stalla biti kot v hlevu

    2. ekst. hlev (živina)
    PREGOVORI: dalle stelle alle stalle preg. kdor visoko leta, nizko pade
  • stallo m

    1. sedež; klop:
    gli stalli del coro korski sedeži

    2. šah pat pozicija:
    essere in una situazione di stallo pren. znajti se v slepi ulici
  • stampa f

    1. tisk, tiskanje:
    bozze di stampa korekturne pole
    macchina da stampa tiskarski stroj
    sala stampa tiskarna
    dare un'opera alla stampa, alle stampe tiskati delo
    essere in corso di stampa biti v tisku

    2.
    stampe pl. ptt tiskovine

    3. ekst. tisk, časopisi:
    stampa quotidiana, periodica dnevni, periodični tisk, periodika
    stampa libera, indipendente svobodni, neodvisni tisk
    stampa prezzolata, venduta plačani tisk
    stampa di destra, di sinistra desničarski, levičarski tisk
    stampa gialla, rosa senzacionalistični, sentimentalni tisk
    libertà di stampa svoboda tiska
    ufficio stampa tiskovni urad

    4. tisk, časnikarji:
    conferenza stampa tiskovna konferenca
    sala stampa dvorana za tisk

    5.
    avere una buona, una cattiva stampa imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku; pren. biti na dobrem, slabem glasu

    6. umet. grafika (odtis v grafični tehniki)

    7. tekstil
    stampa dei tessuti tiskanje tkanin

    8. foto kopiranje

    9. pren. kov; baža:
    un uomo di vecchia stampa človek starega kova
  • stampēlla f

    1. bergla:
    reggersi sulle stampelle pren. hoditi z berglami, biti v slabem stanju, biti slabega zdravja, biti betežen

    2. obešalnik (za obleke)
  • stanga f

    1. prečnik, drog; oje (pluga, voza)

    2. pren. pog. suhica, prekla

    3. pren. toskansko beda, revščina:
    ridursi alla stanga pasti v revščino
  • stánje1 (-a) n

    1. stato, condizione; situazione:
    kritično stanje stato critico
    biti v dobrem, odličnem, slabem, zelo slabem stanju essere in buono, in ottimo, in cattivo, in pessimo stato
    biti v obupnem stanju essere in uno stato lacrimevole, pietoso
    lingv. glagoli stanja in gibanja verbi di stato e verbi di moto
    obsedno, izredno, vojno stanje stato d'assedio, stato d'emergenza, stato di guerra
    rel. stanje božje milosti stato di grazia
    dobro, slabo zdravstveno stanje buono, cattivo stato di salute
    biti v kritičnem stanju (hudo bolan) versare in gravi condizioni
    biti v blagoslovljenem stanju essere in stato interessante
    vozilo je še v dobrem stanju l'auto è ancora in buone condizioni
    finančno, premoženjsko stanje situazione finanziaria, patrimoniale

    2. fiz., kem.
    agregatna stanja stati di aggregazione
    trdno, tekoče, plinsko agregatno stanje stato solido, liquido, gassoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem la differenza tra la situazione fattuale e quella dei libri contabili
    fiz. breztežnostno stanje assenza di gravità
    jur. brezustavno stanje incostituzionalità
    osebno stanje stato civile
    polit. brezdržavno stanje vuoto di potere
    zool. letargično stanje živali letargo
  • stanoválec (-lca) | -lka (-e) m, f inquilino (-a), locatario (-a), pigionale:
    stanovalci inquilini
    stanovalec barakarskega naselja baraccato
    stanovalec v počitniški prikolici roulottista
  • stanováti (-újem) imperf. abitare, stare, dimorare, vivere:
    stanovati v skromnem stanovanju, v 2. nadstropju abitare in un modesto appartamento al 2o piano
    stanovati pri starših abitare coi genitori