squadro1 m
1. četverokotna obdelava
2. ogelnik
3. geodez.
squadro a specchi kotno zrcalo
squadro graduato kotomerni valj
4.
a squadro pravokotno
fuori di squadro ne pravokotno; pren. v neredu
sotto squadro pod ostrim kotom
Zadetki iskanja
- sramôta (-e) f
1. vergogna, disonore, indecenza, indegnità, infamia, onta; macchia:
ne prenesti sramote non poter sopportare l'onta del disonore
nakopati si sramoto coprirsi di vergogna
delati sramoto far disonore a
biti v sramoto recar disonore, tornare a vergogna
oprati sramoto lavare l'onta
pren. v svojo sramoto moram priznati, da devo confessare che
2. (v medmetni rabi) vergogna!:
sramota, še tega ne veš vergogna! Non sai nemmeno questo - srcé (-á) n
1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio
2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore
3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre
4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui
5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città
6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)
7. igre (igralna karta) cuori
8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole - sréča (-e) f
1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera
2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna
3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così
4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!
5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna - sredína (-e) f
1. metà, mezzo; centro; nucleo:
stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
določiti sredino stabilire il centro
žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra
2. metà:
sredina tedna metà settimana
prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo
3. (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo
4. pren. ambiente:
vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente
5. polit. centro:
leva sredina il centrosinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
aritmetična sredina media aritmetica
sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio - sredíšče (-a) n
1. centro:
zemljepisno središče Slovenije il centro geografico della Slovenia
2. ekst. centro; cuore; capitale, capoluogo:
stanovati v strogem središču abitare in pieno centro (cittadino)
evropska središča i centri europei
republiško središče la capitale della repubblica
gospodarsko, industrijsko, upravno središče il centro economico, industriale, amministrativo
3. (najpomembnejši del) centro, nucleo, nocciolo:
biti v središču pozornosti essere al centro dell'attenzione
središče vprašanja il nocciolo della questione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. motorično središče il centro motorio
mat. projekcijsko središče centro di proiezione
mat. središče elipse, kroga, krogle il centro dell'ellisse, del cerchio, della sfera
meteor. središče nizkega zračnega pritiska nucleo di bassa pressione - srédstvo (-a) n
1. mezzo; sostanza; misura; provvedimento:
čistilno, hladilno sredstvo detersivo, refrigeratore
kozmetična sredstva cosmetici
bencin in druga pogonska sredstva la benzina e gli altri carburanti
kemična sredstva sostanze chimiche
med. anestetična sredstva anestetici
med. kontracepcijska sredstva anticoncezionali
sredstva za zaščito rastlin anticrittogamici
množična komunikacijska sredstva mezzi di comunicazione di massa
prevozna sredstva mezzi di trasporto
administrativna, politična sredstva misure amministrative, politiche
gosp. mehčalno sredstvo ammorbidente
gosp. sredstvo proti moljem tarmicida
sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok i mezzi dell'espressione artistica sono il colore, la parola, il suono
ne izbirati sredstev za dosego cilja servirsi di qualsiasi mezzo per il raggiungimento dello scopo
namen posvečuje sredstvo il fine giustifica i mezzi
inform. pomnilniško sredstvo supporto di memorizzazione
trg. reklamno sredstvo veicolo pubblicitario
farm. sredstvo proti glistam antielmintico
farm. sredstvo za odvajanje vetrov carminativo
farm. sredstvo za zapiranje costipativo
sredstvo proti kašlju tossifugo
teh. sredstvo proti rjavenju antiruggine
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
kem. sredstvo za razbarvanje sverniciante
voj. sredstvo za zameglitev nebbiogeno
2. pl. sredstva mezzi, denaro:
v banko vložena sredstva i mezzi depositati in banca
plačilna sredstva mezzi di pagamento
ekon. obratna, osnovna sredstva beni circolanti, beni capitali
proizvajalna (produkcijska)
sredstva mezzi di produzione
jur. pravna sredstva mezzi legali - sršénji (-a -e) adj. di calabrone:
dregniti v sršenje gnezdo sollevare un vespaio - sŕž (-í) f knjiž.
1. nucleo, nocciolo; essenza; sodo:
priti v srž problema venire al sodo
2. bot. (stržen) midollo - stabile
A) agg.
1. trden, stalen, stabilen:
beni stabili nepremičnine
2. pren. vztrajen; trajen; stanoviten; obstojen:
essere stabile nei propositi biti vztrajen v namerah
impiego stabile stalna zaposlitev, stalno delo
tempo stabile stanovitno vreme
tinta stabile obstojna barva
3. kem., fiz. obstojen, odporen, stabilen
equilibrio stabile stabilno ravnotežje
4. gled. stalen:
compagnia stabile stalna gledališka družina
teatro stabile gled. stalno gledališče
B) m
1. stavba, hiša
2. gled. stalno gledališče - stádij2 (-a) m stadio, fase, grado, stato:
odkriti bolezen v njenem začetnem stadiju scoprire la malattia nel suo stadio iniziale
febrilni stadiji (bolezni) stato febbrile - stálen (-lna -o) adj.
1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
stalni izdatki uscite permanenti
vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
stalen značaj carattere stabile
stalna cena prezzo fisso
stalna komisija commissione permanente
stalni gostje ospiti assidui
2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
stalne pritožbe i frequenti reclami
3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
stalno bivališče dimora fissa, domicilio
stalni gost habitué
stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stalna deformacija deformazione permanente
lov. stalna divjad selvaggina stanziale
stalna količina quantitativo stabile
ekon. stalna plača stipendio fisso
stalna pesniška oblika forma poetica stabile
pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
žel. stalna vozovnica biglietto permanente
voj. stalna vojska esercito stanziale
stalni član socio effettivo
mat. stalni člen termine costante
gled. stalni lik maschera
fiz. stalni magnet calamita permanente
gost. stalni menu menù ordinario
lingv. stalni naglas accento fisso
lingv. stalni pridevek attributo permanente
zool. stalni ptič uccello stazionario
šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
anat. stalni zob dente permanente
stalno brenkanje strimpellio
stalno brisanje strofinio
stalno kroženje rigirio
stalno premetavanje sballottio
stalno zbadanje punzecchio
gled. stalno gledališče teatro stabile
stalno plačilo appannaggio - stalla
1. f hlev:
garzone, mozzo, ragazzo di stalla hlevar
pulire, rigovernare la stalla pomesti, pospraviti hlev
chiudere la stalla dopo che i buoi sono scappati pren. zvoniti po toči
essere, sembrare una stalla biti kot v hlevu
2. ekst. hlev (živina)
PREGOVORI: dalle stelle alle stalle preg. kdor visoko leta, nizko pade - stallo m
1. sedež; klop:
gli stalli del coro korski sedeži
2. šah pat pozicija:
essere in una situazione di stallo pren. znajti se v slepi ulici - stampa f
1. tisk, tiskanje:
bozze di stampa korekturne pole
macchina da stampa tiskarski stroj
sala stampa tiskarna
dare un'opera alla stampa, alle stampe tiskati delo
essere in corso di stampa biti v tisku
2.
stampe pl. ptt tiskovine
3. ekst. tisk, časopisi:
stampa quotidiana, periodica dnevni, periodični tisk, periodika
stampa libera, indipendente svobodni, neodvisni tisk
stampa prezzolata, venduta plačani tisk
stampa di destra, di sinistra desničarski, levičarski tisk
stampa gialla, rosa senzacionalistični, sentimentalni tisk
libertà di stampa svoboda tiska
ufficio stampa tiskovni urad
4. tisk, časnikarji:
conferenza stampa tiskovna konferenca
sala stampa dvorana za tisk
5.
avere una buona, una cattiva stampa imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku; pren. biti na dobrem, slabem glasu
6. umet. grafika (odtis v grafični tehniki)
7. tekstil
stampa dei tessuti tiskanje tkanin
8. foto kopiranje
9. pren. kov; baža:
un uomo di vecchia stampa človek starega kova - stampēlla f
1. bergla:
reggersi sulle stampelle pren. hoditi z berglami, biti v slabem stanju, biti slabega zdravja, biti betežen
2. obešalnik (za obleke) - stanga f
1. prečnik, drog; oje (pluga, voza)
2. pren. pog. suhica, prekla
3. pren. toskansko beda, revščina:
ridursi alla stanga pasti v revščino - stánje1 (-a) n
1. stato, condizione; situazione:
kritično stanje stato critico
biti v dobrem, odličnem, slabem, zelo slabem stanju essere in buono, in ottimo, in cattivo, in pessimo stato
biti v obupnem stanju essere in uno stato lacrimevole, pietoso
lingv. glagoli stanja in gibanja verbi di stato e verbi di moto
obsedno, izredno, vojno stanje stato d'assedio, stato d'emergenza, stato di guerra
rel. stanje božje milosti stato di grazia
dobro, slabo zdravstveno stanje buono, cattivo stato di salute
biti v kritičnem stanju (hudo bolan) versare in gravi condizioni
biti v blagoslovljenem stanju essere in stato interessante
vozilo je še v dobrem stanju l'auto è ancora in buone condizioni
finančno, premoženjsko stanje situazione finanziaria, patrimoniale
2. fiz., kem.
agregatna stanja stati di aggregazione
trdno, tekoče, plinsko agregatno stanje stato solido, liquido, gassoso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem la differenza tra la situazione fattuale e quella dei libri contabili
fiz. breztežnostno stanje assenza di gravità
jur. brezustavno stanje incostituzionalità
osebno stanje stato civile
polit. brezdržavno stanje vuoto di potere
zool. letargično stanje živali letargo - stanoválec (-lca) | -lka (-e) m, f inquilino (-a), locatario (-a), pigionale:
stanovalci inquilini
stanovalec barakarskega naselja baraccato
stanovalec v počitniški prikolici roulottista - stanováti (-újem) imperf. abitare, stare, dimorare, vivere:
stanovati v skromnem stanovanju, v 2. nadstropju abitare in un modesto appartamento al 2o piano
stanovati pri starših abitare coi genitori