Franja

Zadetki iskanja

  • soudeléžba (-e) f cointeressenza; ekon. compartecipazione; jur. concorso; connivenza:
    ekon. soudeležba pri dobičku compartecipazione agli utili
    soudeležba (več oseb) v kaznivem dejanju concorso (di persone) nel reato
  • spada

    A) f

    1. meč, sablja:
    spada nuda, sguainata goli meč, izdrti meč
    a spada tratta pren. zagnano, silovito
    dritto come una spada raven kot sveča
    spada di Damocle pren. Damoklejev meč
    cingere la spada opasati si meč; ekst. bojevati se
    incrociare la spada con qcn. s kom se boriti
    mettere, passare a fil di spada pren. poklati
    rimettere, riporre la spada nel fodero vrniti meč v nožnico; ekst. prenehati boj
    sguainare, snudare la spada izdreti meč

    2. šport meč; ekst. floret

    3.
    buona spada dober sabljač
    uomo di spada vojak, vojščak

    4. igre meč (barva pri napolitanskih kartah)
    PREGOVORI: ne ammazza più la gola che la spada preg. več jih umre od požrešnosti kot od meča

    B) agg. invar. zool.
    pesce spada mečarica (Xiphias gladius)
  • spádati (-am) imperf.

    1. andare insieme; combinarsi; rientrare; appartenere:
    ta vrata ne spadajo k omari questa porta non si combina con l'armadio
    v alpinistično opremo spada tudi cepin tra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
    k posestvu spada tudi del gozda al podere appartiene anche parte del bosco

    2. andare; essere adeguato, convenire:
    knjige spadajo na polico i libri vanno sullo scaffale

    3. essere; essere tra, uno di; appartenere (a):
    kit spada k sesalcem la balena appartiene alla classe dei mammiferi, è un mammifero
  • spájati (-am) | spojíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. congiungere, combinare, raccordare, unire; ekst. collegare:
    spajati kovinske, lesene dele congiungere le parti metalliche, lignee
    most spaja novi del mesta s starim il ponte collega la città nuova con la vecchia

    2. fondere, fusionare; accorpare, combinare, collegare; lingv. contaminare:
    spajati podjetja fusionare aziende
    spajati občine accorpare comuni
    spajati teorijo in prakso collegare, combinare teoria e prassi

    3. unire:
    spaja jih skupno delo ciò che li unisce è il lavoro in comune

    4. kem. combinare:
    spajati elemente combinare elementi

    5. teh. (spajati s kovičenjem) chiodare; (spajati s spajkanjem, varjenjem) saldare:
    spojiti v celoto sintetizzare
    spajati vrvi intugliare

    B) spájati se (-am se) | spojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. congiungersi, combinarsi, collegarsi

    2. (zliti se) conglutinarsi (tudi pren.)
  • spallina f

    1. voj. epoleta, naramnik:
    guadagnarsi le spalline napredovati v častnika

    2. obl. naramnica (kombineže, predpasnika); vatirana podloga (za ramo na suknjiču)
  • spánje (-a) n

    1. dormita; sonno; ekst. letargo:
    pogrezniti se, potoniti v spanje sprofondare nel sonno, addormentarsi
    govoriti, jokati v spanju parlare, piangere nel sonno
    pren. spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    noči brez spanja notti insonni
    med. letargično spanje sonno letargico

    2. zool. letargo
  • sparare2

    A) v. tr. (pres. sparo)

    1. ustreliti, streljati:
    sparare un colpo in aria ustreliti v zrak
    spararsi un colpo ustreliti se
    sparare una fucilata ustreliti s puško

    2.
    sparare calci, pugni brcati, udariti s pestjo
    sparare in rete šport streljati na vrata

    3. pren. ustreliti, streljati (kozle), klatiti:
    spararle grosse debele klatiti
    sparare una notizia in prima pagina publ. dati novici poseben poudarek

    B) v. intr. ustreliti, streljati:
    spararsi ustreliti se
    sparare nel mucchio pren. streljati vsevprek, na slepo
    sparare a salve streljati v salvah
    sparare a vista streljati brez opozorila
    sparare a zero streljati naravnost; pren. prerešetati koga z vprašanji; neusmiljeno kritizirati
  • spáti (spím)

    A) imperf.

    1. dormire:
    spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
    spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
    dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
    spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
    spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

    2. (počivati) riposare:
    pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

    3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
    spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
    rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

    4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
    na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

    5.
    spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priden je, kadar spi è bravo quando dorme
    glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
    hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
    spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    PREGOVORI:
    kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
    nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

    B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
    spi se mi ho sonno
  • spazio m (pl. -zi)

    1. prostor

    2. vesoljski prostor, vesolje:
    eroe dello spazio astronavt
    pionieri dello spazio vesoljski pionirji
    spazio cosmico, intergalattico, interplanetario, interstellare kozmični, intergalaktični, medplanetarni, medzvezdni prostor

    3.
    spazio aereo, atmosferico zračni prostor
    spazio intercostale anat. medrebrje
    spazio pubblico javni prostor
    spazio vitale polit. življenjski prostor

    4. pren. obseg, polje, področje; možnost:
    concedere, dare spazio a qcn. dati komu možnost

    5. časovni razmik:
    nello spazio di un giorno v enem samem dnevu

    6. tisk razpiralo, spacij
  • spazzatura f

    1. pometanje

    2. smeti:
    buttare qcs. nella spazzatura vreči kaj v smeti
    trattare qcn., qcs. come spazzatura ravnati s kom, s čim brezbrižno, zaničljivo
  • spazzola f

    1. ščetka; krtača:
    baffi, capelli a spazzola v ščetko pristriženi brki, lasje

    2. elektr. ščetka

    3. glasba metlica (za mali boben)

    4. avto metlica (vetrobranskega brisalca)
  • spēcie

    A) f invar.

    1. knjižno podoba, videz:
    sotto specie di v podobi; s pretvezo:
    sotto specie di uomo v človeški podobi
    sotto specie di volermi aiutare, mi ingannò s pretvezo, da mi hoče pomagati, me je prevaral

    2. vrsta; rod; sorta (tudi ekst.):
    merce di tutte le specie blago vseh vrst
    la specie umana človeški rod

    3.
    fare specie začuditi

    4.
    una specie di nekakšen, neki (tudi slabš.):
    portava una specie di mantello nosil je nekakšen plašč

    5.
    in specie posebno, predvsem

    B) avv. posebno, predvsem
  • specifico

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. specifičen; svojevrsten, poseben; značilen; ekst. konkreten, natančno določen:
    nel caso specifico v danem primeru

    2. med. specifičen; poseben:
    rimedio specifico farm. specifik

    3. fiz. specifičen:
    peso specifico specifična teža

    B) m

    1. specifičnost

    2. farm. specifikum

    3. posebnost, značilnost; specifika:
    lo specifico televisivo televizijska specifika
  • specífičen (-čna -o) adj.

    1. (poseben, svojevrsten) specifico, particolare:
    beseda ima v tej zvezi specifičen pomen in questo contesto la parola ha un significato specifico
    med. specifična bolezen malattia specifica
    fiz. specifična teža peso specifico
    fiz. specifična toplota calore specifico
    fiz. specifični upor resistenza specifica

    2. (značilen, tipičen) caratteristico, tipico, peculiare
  • spêči (spêčem)

    A) perf.

    1. cuocere, arrostire, friggere:
    speči kruh cuocere il pane
    speči na ražnju arrostire allo spiedo
    speči na masti, na olju arrostire, friggere nel grasso, in olio

    2. ustionare, bruciare, scottare:
    vžigalica ga je spekla v prste s'è scottato le dita con il fiammifero

    3. pren. bruciare, ferire, colpire:
    laž ga je spekla v dno srca la menzogna lo ferì nel profondo del cuore

    B) spêči se (spêčem se) perf. refl. scottarsi
  • spedire v. tr. (pres. spedisco)

    1.
    spedire una causa pravo sprožiti postopek
    spedire una ricetta farm. pripraviti zdravilo

    2. odposlati; odpraviti, odpravljati:
    spedire una lettera, un pacco poslati pismo, paket

    3. poslati (osebo):
    spedire il fattorino in banca poslati kurirja v banko
    spedire qcn. all'altro mondo pren. poslati koga na oni svet
  • spelján (-a -o) adj. costruito; gettato; deviato:
    čez reko je speljan most sul fiume è stato gettato un ponte
    voda je speljana v jarek l'acqua è deviata nel fosso
  • speljáti (spéljem) | speljávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. far partire; partire:
    voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì

    2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare

    3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
    speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
    speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
    speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
    speljati policijo na napačno sled depistare la polizia

    4. indurre; pejor. traviare:
    fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato

    5. pren. soffiare; sedurre:
    speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.

    6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
    speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
    speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
    speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume

    B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scivolare, slittare

    2. passare con forza, a stento
  • spénjati1 (-am) imperf. attaccare, agganciare, accoppiare, connettere; imbastire:
    spenjati hlode s penjami accoppiare, agganciare i tronchi con le zanche
    spenjati lase v čop fermare i capelli in crocchia
  • spenzolare

    A) v. tr. (pres. spēnzolo) spustiti, spuščati:
    spenzolare una corda nel pozzo spustiti vrv v vodnjak

    B) v. intr. viseti; bingljati