Franja

Zadetki iskanja

  • sommo

    A) agg.

    1. najvišji

    2. pren. največji; odličen, znamenit:
    l'Essere sommo najvišje bitje, Bog
    il sommo bene največja dobrina
    il sommo poeta največji pesnik (Dante)
    il sommo Pontefice papež
    in sommo grado največ, v največji meri
    tributare sommi onori izkazati najvišje časti

    3.
    per sommi capi v glavnih črtah

    B) m

    1. vrh

    2. pren. vrhunec:
    a sommo di, in sommo a vrh, na vrhu česa
  • somrák (-a) m crepuscolo; pren. tenebre:
    pren. somrak bogov il crepuscolo degli dei
    somrak preteklosti le tenebre del passato
    živeti v somraku vivere nelle tenebre della servitù, dell'arretratezza
    bot. navadni somrak (navadna črna meta) marrubio comune (Marrubium vulgare)
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • sónčen (-čna -o) adj.

    1. del sole, da sole, solare; soleggiato, assolato; knjiž. aprico, solatio:
    sončna svetloba, toplota la luce, il calore del sole
    sončni mrk eclissi solare
    sončni vzhod, zahod il sorgere, il tramonto del sole
    sončen dan giornata di sole
    sončno pobočje pendio solatio
    sončna kopel bagno di sole
    astr. sončna krona corona solare
    med. sončna kura elioterapia
    sončna očala occhiali da sole
    sončna ura meridiana
    sončna celica, plošča cellula, pannello solare
    sončni kolektor collettore solare
    sončni sistem sistema solare

    2. pren. felice, bello, splendente, allegro, luminoso, radioso:
    sončni dnevi mladosti i giorni felici della giovinezza
    sončni nasmeh un sorriso radioso
    Sončni kralj il re Sole (Luigi XIV)
    zdrobiti koga v sončni prah annientare, annichilire qcn.
    pog. šalj. biti zaposlen pri sončni upravi essere senza lavoro, disoccupato
    astr. sončni ciklus, krog ciclo solare
    poletni, zimski sončni obrat solstizio d'estate, d'inverno
    sončni veter vento solare
    sončne bakle fiaccole solari
    sončna erupcija eruzione solare
    sončne pege macchie solari
    sončno leto anno solare
    fiz. sončni spekter spettro solare
    sončna zaslonka parasole
    meteor. sončni dvor, sončni halo alone solare
    zool. sončni ostriž persico sole (Lepomis gibbosus)
    obl. sončni plise plissè soleil
  • sónčiti (-im)

    A) imperf. esporre al sole, soleggiare

    B) sónčiti se (-im se) imperf. refl. prendere il sole:
    pren. sončiti se v očetovi slavi esser partecipe della fama paterna
  • sopára (-e) f

    1. vapore (acqueo); ekst. nebbia:
    gastr. kuhati v sopari cuocere nel, sotto vapore, cuocere a vapore

    2. afa
  • sopravvēnto

    A) avv. navt. na vetrni strani:
    navigare sopravvento pluti v privetrju

    B) agg. invar. privetrn, izpostavljen vetru

    C) m

    1. navt. privetrje, privetrna stran, izpostavljenost vetru

    2. pren. prednost, premoč:
    prendere il sopravvento su doseči prednost, premoč nad čim
  • sopravvivere* v. intr. (pres. sopravvivo)

    1.
    sopravvivere a preživeti koga, kaj:
    sopravvivere al naufragio preživeti brodolom

    2. pren. nadživeti koga, kaj, živeti naprej; ohraniti, ohranjati se:
    l'artista sopravvive nella sua opera umetnik živi v svojem delu
    sopravvivono tuttora antiche superstizioni ohranila so se stara verovanja
  • sôpsti (sôpem) imperf.

    1. ansimare, ansare; avere difficoltà di respiro; ekst. sbuffare; knjiž. anelare:
    sopsti kot kovaški meh soffiare come un bufalo, sbuffare come un mantice

    2. aspirare profondamente

    3. soffiare, respirare:
    sopsti v otrple dlani soffiare nelle palme intirizzite
  • soqquadro m nered, zmešnjava:
    mettere a soqquadro spraviti v nered, narobe obrniti
  • sorazmérje (-a) n

    1. proporzione; ragione:
    sorazmerje človeškega telesa le proporzioni del corpo umano
    obratno, premo sorazmerje proporzione, ragione inversa, diretta

    2. correlazione, proporzione, proporzionalità, corrispettività:
    dobiček ni v sorazmerju z vloženim denarjem il ricavato non è in proporzione con il denaro investito
  • sorgere*

    A) v. intr. (pres. sorgo)

    1. vstati, vstajati; dvigniti, dvigovati se

    2. vziti, vzhajati

    3. izvirati

    4. zbuditi, zbujati se; poroditi se; priti do:
    mi è sorto un sospetto v meni se je zbudil sum
    sono sorte complicazioni prišlo je do zapletov

    5. pren. priti do, povzpeti se do česa:
    sorgere in fama zasloveti

    B) m (le sing.) vzhod, vzhajanje:
    il sorgere del sole sončni vzhod
  • soród (-a) m parentela:
    biti v sorodu essere imparentati
    pren. biti v sorodu s hudičem sapere dove il diavolo tiene la coda
  • soséden (-dna -o) adj.

    1. vicino, circonvicino, adiacente; adm. viciniore; dirimpetto:
    stopiti v sosedni prostor entrare nel locale adiacente

    2. confinante, confinario, contiguo, contermine:
    sosedna država stato contermine
    biti soseden confinare (con)
  • sostanza f

    1. filoz. substanca, podstat

    2. snov, tvar:
    sostanza solida, liquida, gassosa trdna, tekoča, plinska snov

    3. kem. sestavina

    4. anat. snov; skorja:
    sostanza bianca možganska bel, belina
    sostanza grigia siva možganska skorja

    5. jedro, bistvo, vsebina:
    in sostanza v bistvu, skratka
    badare alla sostanza e non alla forma gledati na vsebino, ne na obliko

    6. hranljivi del; hranljivost:
    piatto di molta sostanza zelo hranljiva jed
    dare sostanza hraniti

    7.
    sostanze pl. premoženje, imetje, bogastvo:
    consumare, dilapidare le proprie sostanze zapraviti, razsipati premoženje
  • sostegno m opora, podpora; pomoč (tudi pren.):
    muro di sostegno podporni zid
    addurre nuovi elementi a sostegno di quanto detto navesti nove prvine v potrditev že povedanega
  • sostenere*

    A) v. tr. (pres. sostēngo)

    1. nositi, prenašati; podpreti, podpirati (tudi pren.):
    sostenere una carica opravljati funkcijo
    sostenere il carico della famiglia nositi breme družine
    sostenere gli esami šol. polagati izpite
    sostenere una parte gled. igrati vlogo

    2. pren. držati visoko:
    sostenere le azioni, i prezzi držati visoko delnice, cene
    sostenere una nota glasba podaljšati noto

    3. pren. pomagati; podpreti, podpirati; braniti, zagovarjati:
    sostenere uno nella disgrazia pomagati komu v nesreči
    sostenere la candidatura di qcn. podpreti kandidaturo nekoga
    sostenere una causa zagovarjati stvar

    4. pren. biti hranljiv, redilen

    5. pren. trditi, zatrjevati; zagovarjati:
    sostenere un'idea zagovarjati idejo
    sostiene di essere innocente trdi, da je nedolžen

    6. pren. prenesti, prenašati; vzdržati:
    non sostiene la luce del sole ne prenese sončne svetlobe
    sostenere l'attacco del nemico zdržati sovražnikov napad

    B) ➞ sostenersi v. rifl. (pres. mi sostēngo)

    1. držati se pokonci; podpreti, podpirati se:
    sostenersi col bastone podpirati se s palico

    2. ohraniti, ohranjevati se pri moči

    3. stati pokonci

    4. pren. prepričati, biti verodostojen:
    un'idea che non si sostiene ideja, ki ne prepriča, ni verodostojna
  • sottaceto

    A) avv.
    mettere sottaceto vložiti, vlagati v kis

    B) agg. invar. (v kisu) vložen:
    peperoni sottaceto vloženi feferoni

    C) m pl.
    sottaceti vložena zelenjava
  • sottigliezza f

    1. tenkost

    2. pren. bistroumnost, ostroumnost, prefinjenost, pretanjenost

    3.
    sottigliezze pl. dlakocepstvo, pikolovstvo, pedantnost:
    perdersi in sottigliezze zgubljati se v dlakocepstvu
  • sotto

    A) prep.

    1. pod:
    andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
    finire sotto una macchina končati pod avtom
    mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
    ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

    2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
    andare sotto le armi pren. iti k vojakom
    avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
    dormire sotto le stelle spati na prostem
    non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

    3. pren. pod; za vladavine:
    avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
    la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

    4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
    condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
    essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
    la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
    tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

    5. pod (modalno); z, iz:
    caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
    pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
    guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

    6. zaradi, iz:
    fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

    7. pred:
    sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

    B) avv.

    1. spodaj, dol:
    di sotto spodaj, od spodaj
    più sotto niže
    sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
    protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
    andare sotto leči (pod odejo)
    mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
    mettere sotto qcn. avto povoziti koga
    mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

    2. naprej; niže:
    vedi sotto glej v opombi

    3. spodaj (na sebi):
    sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
    farsela sotto pog. podelati se

    C) agg. invar.
    sotto, di sotto spodnji:
    il piano di sotto spodnje nadstropje

    Č) m invar. spodnji del