sforzare
A) v. tr. (pres. sfōrzo)
1. gnati, priganjati, forsirati
2. nasilno vdreti, vdirati:
sforzare un cassetto, una porta vdreti v predal, skoz vrata
B) ➞ sforzarsi v. rifl. (pres. mi sfōrzo) prisiliti se, prizadevati si:
sforzarsi a stare tranquillo prizadevati si, da bi ostal miren
Zadetki iskanja
- sgnaccare v. tr. (pres. sgnacco) voj. žarg.
sgnaccare dentro, in prigione vtakniti, vreči v keho, v arest - shranjevánje (-a) n conserva, conservazione; custodia; deposito;
shranjevanje dobrin tesaurizzazione, tesoreggiamento
gosp. shranjevanje svinjine maialatura
aer., navt. shranjevanje v hangarju rimessaggio - si1 pron. se, si (sebe, sebi)
1. (s povratnimi glagoli)
si rade ogni giorno brije se vsak dan
si stupisce di tutto vsemu se čudi
2. (s povratnimi glagoli s predmetom v 3. sklonu)
in poco tempo si è fatto un nome v kratkem času si je ustvaril ime
3. (v brezosebni rabi)
non si vive di solo pane ne živiš, človek ne živi samo od kruha
4. (v pasivni rabi)
non si fa credito ne dajemo na kredit
affittasi (v oglasih) oddaja se, oddajamo - sicèršnji (-a -e) adj.
1. altro, rimanente:
športni in siceršnji uspehi i successi nel campo dello sport e altri
2. (običajen, splošen) generale, usuale:
ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami comportarsi contrariamente agli usi - sicuro
A) agg.
1. varen:
asilo sicuro varno zatočišče
2. prepričan:
sei proprio sicuro che fosse lei? ali si res prepričan, da je bila ona?
3. gotov, odločen, samozavesten; vešč; nezgrešljiv:
essere sicuro in qcs. biti gotov v kaj
mostrarsi sicuro del fatto suo pog. kazati se samozavestnega
colpo sicuro nezgrešljiv udarec
4. zanesljiv:
amico sicuro zanesljiv prijatelj
notizia da fonti sicure vest iz zanesljivih virov
di sicuro zanesljivo, zagotovo
B) avv. da, seveda, vsekakor
C) m sing.
1. gotovo, zanesljivo:
dare qcs. per sicuro biti o čem trdno prepričan
2. varno (mesto):
essere al sicuro biti na varnem - sijáti (síjem) imperf.
1. splendere, brillare, knjiž. raggiare (tudi pren.):
sijala je v vsej svoji lepoti splendeva in tutta la sua bellezza
2. risplendere, rifulgere
3. pren. (sijati skozi) trasparire; knjiž. tralucere, raggiare:
sijati od sreče, ponosa raggiare di felicità, di orgoglio
na vseh obrazih sije veselje da tutti i volti traluce la gioia
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia risplende il sole, viene il sereno - síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - silēnzio m (pl. -zi)
1. tišina; ekst. mir:
silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
il silenzio dei boschi gozdna tišina
giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj
2. molk, tišina:
silenzio! tiho!
silenzio stampa časopisni molk
ascoltare in silenzio molče poslušati
fare silenzio molčati
3. pozaba:
cadere nel silenzio pasti v pozabo
passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
vivere nel silenzio živeti samotno, vstran
4. voj. povečerje, znak za tišino
PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato - síliti (-im) imperf.
1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare
2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai
3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata
4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco
5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn. - simbólen (-lna -o) adj. simbolico, emblematico; tipico:
simbolna govorica barv il linguaggio simbolico dei colori
lit. simbolna drama dramma simbolista
etn. simbolno število numero simbolico
simbolno znamenje samoglasnikov v stenografiji simboleggiatura delle vocali in stenografia
filoz. simbolna logika logica simbolica; logistica
rel. simbolno jagnje agnello tipico - simbolizíran (-a -o) adj. simboleggiato, prefigurato, raffigurato:
slovenska nacionalna ideja je simbolizrana v Triglavu l'idea nazionale slovena è simboleggiata, ha il suo simbolo nel Triglav (Tricorno) - singulto m kolcanje; riganje; ihtenje:
avere il singulto kolcati
scoppiare in singulti bruhniti v jok - síniti (-em) perf.
1. brillare, risplendere; manifestarsi; trasparire:
izza oblakov je sinila luna da dietro alle nubi risplendette la luna
v očeh ji se sinila groza nei suoi occhi trasparve l'orrore
siniti v glavo venir da pensare, avere una folgorazione, un'intuizione
2. pren. risplendere (libertà, felicità e sim.) - sínus1 (-a) m anat. seno;
obnosni sinus seno paranasale
čelni sinus seno frontale
čeljustni sinus seno mascellare
sinus poprsnice seno mammario
sinusi v možganih seni della duramadre - sípati (-am)
A) imperf.
1. versare
2. spargere, cospargere:
sipati cesto s peskom spargere la sabbia per la strada
sipati prašek na rano cospargere la ferita di polverina
3. disperdere, sparpagliare, seminare; vomitare, spruzzare:
vse naokoli strojnice sipajo ogenj le mitragliatrici vomitano fuoco tutt'intorno
sipal je žaljivke na vse strani vomitava ingiurie dappertutto
4. piovigginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sipati pesek v oči gettare fumo negli occhi
sipati denar sperperare, scialacquare soldi
sipati odgovore z rokava sparare le risposte
B) sípati se (-am se) imperf. refl.
1. smottare, cedere, franare
2. venire frettolosamente (uno dopo l'altro) - siromáštvo (-a) n
1. povertà, miseria, indigenza:
živeti v siromaštvu vivere in povertà, nell'indigenza
ekon. siromaštvo najširših plasti pauperismo
2. poveraglia - situazione f
1. položaj, situacija, stanje, razmere:
la situazione politica del paese politični položaj v deželi
situazione finanziaria, patrimoniale finančno, gospodarsko stanje
2. položaj, okoliščine:
essere, trovarsi in una brutta situazione biti, znajti se v neugodnem položaju
essere, mostrarsi all'altezza della situazione biti kos okoliščinam - sív (-a -o)
A) adj.
1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.
2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
siva eminenca eminenza grigia
agr. siva plesen muffa grigia, botrite
siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
siva živčna snov materia grigia
med. siva mrena cateratta
ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
sivi lasje canizie
metal. sivi grodelj ghisa grigia
petr. sivi peščenjak pietra serena
siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
sivi galeb gavina (Larus canus)
sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)
B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio - skakálec (-lca) m
1. šport. saltatore; f (skakalka) saltatrice:
smučarski skakalec saltatore con gli sci
skakalec s palico saltatore con l'asta
skakalec v višino dorsalista
skakalec v vodo tuffatore, tuffista
skakalec troskoka triplista
2. zool. saltatore, animale che salta:
pl. skakalci saltatori (sing. -e) (Saltatoria)