Franja

Zadetki iskanja

  • sforzare

    A) v. tr. (pres. sfōrzo)

    1. gnati, priganjati, forsirati

    2. nasilno vdreti, vdirati:
    sforzare un cassetto, una porta vdreti v predal, skoz vrata

    B) ➞ sforzarsi v. rifl. (pres. mi sfōrzo) prisiliti se, prizadevati si:
    sforzarsi a stare tranquillo prizadevati si, da bi ostal miren
  • sgnaccare v. tr. (pres. sgnacco) voj. žarg.
    sgnaccare dentro, in prigione vtakniti, vreči v keho, v arest
  • shranjevánje (-a) n conserva, conservazione; custodia; deposito;
    shranjevanje dobrin tesaurizzazione, tesoreggiamento
    gosp. shranjevanje svinjine maialatura
    aer., navt. shranjevanje v hangarju rimessaggio
  • si1 pron. se, si (sebe, sebi)

    1. (s povratnimi glagoli)
    si rade ogni giorno brije se vsak dan
    si stupisce di tutto vsemu se čudi

    2. (s povratnimi glagoli s predmetom v 3. sklonu)
    in poco tempo si è fatto un nome v kratkem času si je ustvaril ime

    3. (v brezosebni rabi)
    non si vive di solo pane ne živiš, človek ne živi samo od kruha

    4. (v pasivni rabi)
    non si fa credito ne dajemo na kredit
    affittasi (v oglasih) oddaja se, oddajamo
  • sicèršnji (-a -e) adj.

    1. altro, rimanente:
    športni in siceršnji uspehi i successi nel campo dello sport e altri

    2. (običajen, splošen) generale, usuale:
    ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami comportarsi contrariamente agli usi
  • sicuro

    A) agg.

    1. varen:
    asilo sicuro varno zatočišče

    2. prepričan:
    sei proprio sicuro che fosse lei? ali si res prepričan, da je bila ona?

    3. gotov, odločen, samozavesten; vešč; nezgrešljiv:
    essere sicuro in qcs. biti gotov v kaj
    mostrarsi sicuro del fatto suo pog. kazati se samozavestnega
    colpo sicuro nezgrešljiv udarec

    4. zanesljiv:
    amico sicuro zanesljiv prijatelj
    notizia da fonti sicure vest iz zanesljivih virov
    di sicuro zanesljivo, zagotovo

    B) avv. da, seveda, vsekakor

    C) m sing.

    1. gotovo, zanesljivo:
    dare qcs. per sicuro biti o čem trdno prepričan

    2. varno (mesto):
    essere al sicuro biti na varnem
  • sijáti (síjem) imperf.

    1. splendere, brillare, knjiž. raggiare (tudi pren.):
    sijala je v vsej svoji lepoti splendeva in tutta la sua bellezza

    2. risplendere, rifulgere

    3. pren. (sijati skozi) trasparire; knjiž. tralucere, raggiare:
    sijati od sreče, ponosa raggiare di felicità, di orgoglio
    na vseh obrazih sije veselje da tutti i volti traluce la gioia
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia risplende il sole, viene il sereno
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • silēnzio m (pl. -zi)

    1. tišina; ekst. mir:
    silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
    il silenzio dei boschi gozdna tišina
    giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
    ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj

    2. molk, tišina:
    silenzio! tiho!
    silenzio stampa časopisni molk
    ascoltare in silenzio molče poslušati
    fare silenzio molčati

    3. pozaba:
    cadere nel silenzio pasti v pozabo
    passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
    vivere nel silenzio živeti samotno, vstran

    4. voj. povečerje, znak za tišino
    PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato
  • síliti (-im) imperf.

    1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
    siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

    2. premere; insistere; voler cacciarsi:
    mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
    siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

    3. siliti za struggersi per; insidiare:
    sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

    4. spuntare:
    solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
    sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

    5. forzare (una pianta)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
    podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
    pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
    siliti na jezik venire da dire
    siliti na vodo avere bisogno di urinare
    siliti pod nebo svettare nel cielo
    siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    kri sili v glavo il sangue monta alla testa
    žito sili v klasje il grano mette le spighe
    mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
    siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
    siliti v nos fiutare, odorare
    siliti v ospredje, naprej farsi notare
    siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
    siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.
  • simbólen (-lna -o) adj. simbolico, emblematico; tipico:
    simbolna govorica barv il linguaggio simbolico dei colori
    lit. simbolna drama dramma simbolista
    etn. simbolno število numero simbolico
    simbolno znamenje samoglasnikov v stenografiji simboleggiatura delle vocali in stenografia
    filoz. simbolna logika logica simbolica; logistica
    rel. simbolno jagnje agnello tipico
  • simbolizíran (-a -o) adj. simboleggiato, prefigurato, raffigurato:
    slovenska nacionalna ideja je simbolizrana v Triglavu l'idea nazionale slovena è simboleggiata, ha il suo simbolo nel Triglav (Tricorno)
  • singulto m kolcanje; riganje; ihtenje:
    avere il singulto kolcati
    scoppiare in singulti bruhniti v jok
  • síniti (-em) perf.

    1. brillare, risplendere; manifestarsi; trasparire:
    izza oblakov je sinila luna da dietro alle nubi risplendette la luna
    v očeh ji se sinila groza nei suoi occhi trasparve l'orrore
    siniti v glavo venir da pensare, avere una folgorazione, un'intuizione

    2. pren. risplendere (libertà, felicità e sim.)
  • sínus1 (-a) m anat. seno;
    obnosni sinus seno paranasale
    čelni sinus seno frontale
    čeljustni sinus seno mascellare
    sinus poprsnice seno mammario
    sinusi v možganih seni della duramadre
  • sípati (-am)

    A) imperf.

    1. versare

    2. spargere, cospargere:
    sipati cesto s peskom spargere la sabbia per la strada
    sipati prašek na rano cospargere la ferita di polverina

    3. disperdere, sparpagliare, seminare; vomitare, spruzzare:
    vse naokoli strojnice sipajo ogenj le mitragliatrici vomitano fuoco tutt'intorno
    sipal je žaljivke na vse strani vomitava ingiurie dappertutto

    4. piovigginare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sipati pesek v oči gettare fumo negli occhi
    sipati denar sperperare, scialacquare soldi
    sipati odgovore z rokava sparare le risposte

    B) sípati se (-am se) imperf. refl.

    1. smottare, cedere, franare

    2. venire frettolosamente (uno dopo l'altro)
  • siromáštvo (-a) n

    1. povertà, miseria, indigenza:
    živeti v siromaštvu vivere in povertà, nell'indigenza
    ekon. siromaštvo najširših plasti pauperismo

    2. poveraglia
  • situazione f

    1. položaj, situacija, stanje, razmere:
    la situazione politica del paese politični položaj v deželi
    situazione finanziaria, patrimoniale finančno, gospodarsko stanje

    2. položaj, okoliščine:
    essere, trovarsi in una brutta situazione biti, znajti se v neugodnem položaju
    essere, mostrarsi all'altezza della situazione biti kos okoliščinam
  • sív (-a -o)

    A) adj.

    1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
    sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
    delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.

    2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
    siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
    bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
    siva eminenca eminenza grigia
    agr. siva plesen muffa grigia, botrite
    siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
    anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
    siva živčna snov materia grigia
    med. siva mrena cateratta
    ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
    sivi lasje canizie
    metal. sivi grodelj ghisa grigia
    petr. sivi peščenjak pietra serena
    siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
    zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
    siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
    siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
    siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
    siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
    siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
    siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
    siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
    sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
    sivi galeb gavina (Larus canus)
    sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)

    B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio
  • skakálec (-lca) m

    1. šport. saltatore; f (skakalka) saltatrice:
    smučarski skakalec saltatore con gli sci
    skakalec s palico saltatore con l'asta
    skakalec v višino dorsalista
    skakalec v vodo tuffatore, tuffista
    skakalec troskoka triplista

    2. zool. saltatore, animale che salta:
    pl. skakalci saltatori (sing. -e) (Saltatoria)