Franja

Zadetki iskanja

  • sedicēsimo

    A) agg. šestnajsti

    B) m

    1. šestnajstina, šestnajsti del:
    in sedicesimo tisk v šestnajsterki
    violinista in sedicesimo pren. šalj. škripač, slab violinist

    2. šport
    sedicesimi di finale šestnajstine finala
  • sêdlo (-a) n

    1. sella; ekst. arcione:
    čvrsto se držati v sedlu stare bene in sella
    nadeti sedlo sellare
    vzpeti se v sedlo montare in sella, in arcione
    vreči iz sedla disarcionare, sbalzare di sella, far cadere di sella
    jahalno, žensko sedlo sella da equitazione, sella per signora
    tovorno sedlo basto

    2. geogr. sella; metal. sacca; muz. cavigliere; agr.
    cepljenje v sedlo innesto a gemma
    anat. turško sedlo sella turcica
  • sêdmi (-a -o) numer. settimo (7o, VII); sette:
    sedmi v mesecu il sette del mese
    danes smo sedmega (v mesecu) oggi è il sette (del mese), oggi ne abbiamo sette
    predavanje se začne ob sedmih la lezione inizia alle (ore) sette
    pren. biti v sedmih nebesih essere al settimo cielo
    kovati v sedmo nebo portare alle stelle
    predstavniki sedme sile i rappresentanti del quarto potere (della stampa)
    alp. sedma stopnja settimo grado
    rel. sedmi zakrament il settimo sacramento (matrimonio)
    sedma božja zapoved: ne kradi il settimo comandamento: non rubare
  • segajóč (-a -e) adj. che arriva, che va:
    pren. v srce segajoča pesem una canzone che va al cuore
  • segánjati (-am) | segnáti (-žénem) imperf., perf. raccogliere; spingere, cacciare (insieme):
    seganjati ovce v ogrado sospingere le pecore nello stazzo
  • séganje (-a) n lo stendere:
    seganje v besedo l'interloquire nel discorso (di qcn.)
    seganje v denarnico il metter mano al portafoglio
  • segnare

    A) v. tr. (pres. segno)

    1. označiti, označevati; zaznamovati:
    segnare le carte da gioco označiti igralne karte
    segnare i cavalli zaznamovati konje
    segnare gli errori označiti napake
    segnare il passo stopati na mestu; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
    segnare la strada trasirati cesto

    2. ekst. zapisati; zabeležiti:
    segnare a debito, a credito zapisati v debet, v kredit

    3. pokazati:
    segnare dito s prstom kazati (na)
    il barometro segna pioggia barometer kaže na dež
    l'orologio segna le sei na uri kaže šest

    4. pren. oznaniti, oznanjati; pomeniti

    5. oprasniti, opraskati

    6. šport izvesti, dati (gol, koš) (tudi absol.)

    B) ➞ segnarsi v. rifl. (pres. mi segno) križati se, pokrižati se
    segnarsi bene, male pog. dobro, slabo začeti dan
  • segreto

    A) agg.

    1. skriven

    2. tajen; skrit, zakrit; ilegalen:
    agente segreto tajni agent
    fondi segreti skriti, tajni fondi
    società segreta tajno društvo
    in segreto skrivaj, tajno

    3. zaupen

    4. pren. bližnji, intimen

    5. privaten; tajen:
    cameriere segreto tajni komornik

    6. knjižno skrit, odročen

    B) m

    1. skrivnost, tajnost, tajna:
    segreto di Pulcinella javna tajna
    segreto di Stato državna skrivnost
    confidare un segreto zaupati skrivnost
    custodire un segreto varovati skrivnost
    svelare un segreto razkriti skrivnost

    2.
    segreto bancario bančna skrivnost
    segreto confessionale, della confessione relig. spovedna molčečnost
    segreto epistolare ptt poštna tajnost
    segreto istruttorio preiskovalna tajnost
    segreto professionale, di ufficio uradna tajnost
    avere l'obbligo del segreto biti obvezan k molčečnosti

    3. skrivnost, skrivni način:
    i segreti del mestiere skrivnosti poklica
    il segreto del successo skrivnost uspeha

    4. skrivni mehanizem

    5. globina, skrivni kot:
    nel segreto di v globini (česa), globoko v
  • sékati (-am)

    A) imperf.

    1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
    gozd sekati na golo disboscare totalmente
    sekati glave decapitare, tagliare le teste

    2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
    cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

    3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
    svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

    4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
    veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
    s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

    5. pog. sekati jo (iti) andare:
    sekati jo peš andare a piedi

    6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
    žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
    (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
    bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
    pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
    mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

    B) sékati se (-am se) imperf. refl.

    1. stracciarsi (alle giunture)

    2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
    na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
    mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
  • sekíra (-e) f scure, accetta; ascia; (rabljeva) mannaia:
    list, toporišče sekire il taglio, il manico della scure
    sekira se je skrhala la scure si è spuntata
    nabrusiti sekiro affilare la scure
    dvoročna sekira mannaia
    mesarska sekira scure da macellaio
    tesarska sekira ascia da carpentiere
    pren. sekira mu je padla v med ha avuto un colpo di fortuna
    pren. izkopati, zakopati bojno sekiro disseppellire, seppellire la scure di guerra
  • selítev (-tve) f

    1. (v drugo stanovanje) trasloco

    2. ekst. migrazione, esodo:
    selitev delovne sile iz vasi v mesto migrazione, esodo della manodopera dalla campagna in città
  • selíti (sélim)

    A) imperf. trasferire; trasportare; traslocare

    B) selíti se (sélim se) imperf. refl.

    1. trasferirsi, traslocare, cambiare casa; sgomberare (la casa):
    vsi stanovalci se morajo seliti (iz hiše) v mesecu dni tutti gli inquilini devono sgomberare la casa entro un mese
    vrtec se je selil v novo stavbo l'asilo si trasferiva in un nuovo edificio

    2. migrare; trasferirsi:
    seliti se na deželo, v mesto migrare in campagna, in città
    ptice se selijo na jug gli uccelli migrano verso il sud
    sezonsko se seliti (polnomadsko pasti živino) transumare
  • sēlla f

    1. sedlo:
    cavallo da sella jezdni konj
    montare in sella vzpeti se v sedlo
    stare in sella jahati

    2. ekst. sedež (kolesa, motornega kolesa)

    3. pren. sedlo; položaj, funkcija:
    cavare, sbalzare di sella qcn. koga vreči iz sedla
    stare bene in sella trdno sedeti v sedlu

    4. geogr. sedlo

    5. anat.
    sella turcica turško sedlo

    6. pohrbtina (telečja, janjčja)
  • sèn (snà) m (pl. sni)

    1. sonno; sogno:
    globok, nemiren sen sonno profondo, inquieto
    pren. pogrezniti se, potoniti v sen addormentarsi
    verjeti v sne credere nei sogni

    2. pren. sogno:
    sen se ni uresničil il sogno non si è realizzato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. spati večni sen dormire il sonno eterno, il sonno dei giusti
  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • sénčnat (-a -o) adj. ombroso, ombreggiato; knjiž. umbratile:
    poleti smo radi posedali v senčnatem vrtu d'estate sostavamo volentieri nell'ombroso giardino
  • seno1 m

    1. prsi; ekst. (ženske) prsi:
    scaldare una serpe in seno pren. greti kačo na prsih
    tenere un neonato al seno dojiti novorojenčka

    2. evfemistično maternica

    3. guba; nedrje, okrilje:
    nel seno della montagna v nedrju gora
    in seno alla famiglia, alla società v družini, v okrilju družbe

    4. anat. sinus, vdolbina:
    seno mammario, paranasale prsna, obnosna vdolbina

    5. zaliv
  • senó (-á) n fieno:
    spravljati seno fare il fieno
    kopica, voz sena un covone, un carro di fieno
    pren. iskati šivanko v kopici sena cercare un ago in un pagliaio
    jašek za seno botola di rifornimento (di fieno)
    puhalnik za seno insilatrice
    bot. grško seno fieno greco, trigonella (Trigonella foenum graecum)
  • sēnso m

    1. čut:
    i cinque sensi pet čutov
    organi dei sensi čutila
    errore dei sensi čutna prevara
    sesto senso šesti čut

    2.
    sensi pl. zavest:
    perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
    recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

    3.
    sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
    piaceri dei sensi čutne naslade

    4. občutek:
    senso di colpa občutek krivde
    provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
    fare senso biti zoprn

    5.
    sensi pl. izraz (v pismih)
    con i sensi della mia stima s spoštovanjem

    6. čut:
    buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
    senso critico kritični čut, nepristranost
    senso estetico estetski čut
    senso morale moralni čut
    senso pratico praktičnost
    avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

    7. smisel, pomen:
    senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
    senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
    doppio senso dvoumnost
    il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

    8. način:
    in un certo senso na neki način, v nekem smislu
    rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

    9. smer:
    nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
    senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

    10. admin.
    a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
    ai sensi dell'articolo na podlagi člena
  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost